27. člen ZSDU

Lastnost reprezentativnosti ima lahko le sindikat, ki izpolnjuje pogoje, kumulativno določene v 6. členu ZRSin. Sindikat, ki naknadno preneha izpolnjevati pogoje iz citirane določbe ZRSin, nima več materialnopravnega upravičenja za lastnost statusa reprezentativnosti oziroma za izvrševanje posebnih pravic, ki so vezane na ta status. Navedeno se mora odraziti tudi v formalnopravni ureditvi statusa sindikata, saj za nadaljnje ohranjanje veljavnosti odločbe ministra, s katero je bila v preteklosti določena reprezentativnost sindikata, ni več podlage v 6. členu ZRSin. Dopuščanje, da sindikat ohranja status reprezentativnosti, čeprav ne izpolnjuje več pogojev iz 6. člena ZRSin, bi bilo v nasprotju z zagotavljanjem pravne varnosti delodajalca, ki je dolžan posebne pravice, ki izvirajo iz statusa reprezentativnosti, priznavati le dejansko reprezentativnemu sindikatu, ne pa vsakemu sindikalnemu združenju. Za primer delodajalčevega neizpolnjevanja nekaterih posebnih pravic, ki pripadajo sindikatu v posledici njegove reprezentativnosti, je nenazadnje predpisano tudi denarno kaznovanje delodajalca in njegove odgovorne osebe (npr. tč. 1, 7, 14 prvega odstavka 217.a člena ZDR-1). Iz ZR

V družbi so aktivno volilno pravico na volitvah v svet delavcev podelili tudi direktorju in štirim poslovodnim osebam. To je v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZSDU, ki določa, da direktor in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR, poleg njih pa tudi prokuristi, nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Kandidati za člane sveta delavcev niso imeli pisnega predloga vsaj devetih delavcev z aktivno volilno pravico, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena ZSDU. V družbi je bilo zaposlenih od 50 do 300 delavcev, zato bi moralo glede na drugo alinejo prvega odstavka 27. člena ZSDU predlagatelje predlagati najmanj 9 delavcev z aktivno volilno pravico (do česar pa ni prišlo). Te bistvene kršitve postopka volitev v svet delavcev zadostujejo za ugotovitev, da so bile volitve nezakonite, saj so te kršitve vplivale oziroma bi nedvomno lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.

Ker je bila v konkretnem primeru, glede na to, da je bilo na zboru od 9 delavcev z aktivno volilno pravico prisotnih 6 delavcev ali 67 % in je 5 delavcev tajno glasovalo za kandidatko (en glas proti po zapisniku), delavska zaupnica izvoljena celo z absolutno večino glasov, morebitne kršitve določb ZSDU niso bistvene kršitve, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev (53. člen ZSDU). Drugi odstavek 42. člena ZSDU tudi določa, da je izvoljeno toliko kandidatov za člane sveta delavcev (smiselno za delavskega zaupnika), kot je članov sveta delavcev in sicer tisti, ki so dobili največje število glasov. V konkretnem primeru je bila predlagana le ena kandidatka, kar posledično pomeni, da tudi če bi dobila le en glas, bi bila izvoljena, saj je bil zbor delavcev sklepčen. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo in zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev volitev. Po določilih 4. alineje 27. člena ZSDU ima pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev vsak reprezentativni sindikat v družbi, pri čemer v konkretnem primeru sicer ne gre za kandidiranje člana sveta delavcev, pač pa za izvolitev delavskega zaupnika (smiselna uporaba glede n

S predlogom v kolektivnem delovnem sporu je mogoče izpodbijati sklep volilne komisije o zavrnitvi kandidature in zahtevati neveljavnost volitev članov sveta delavcev. Nima pa predlagatelj sodnega varstva za ugotovitev neveljavnosti umikov podpore kandidaturi, saj gre za ugotovitev dejstva. Nedopusten je tudi del predloga, da se nasprotni udeleženki naloži sprejem sklepa o pravočasni in formalno popolni kandidaturi predlagatelja ter sklepa o objavi kandidatne liste, na kateri bo kot kandidat naveden tudi predlagatelj, izvedba vseh potrebnih volilnih opravil in glasovanja na nadomestnih volitvah za člana sveta delavcev, saj vsebinsko odločanje o predlogu v kolektivnem delovnem sporu mimo določb 33. in 53. člena ZSDU ni predvideno. Ker je sodišče prve stopnje v tem delu o predlogu odločalo po vsebini, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 354. člena ZPP v tem delu pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in predlog v tem delu zavrglo. Umik podpore kandidaturi, ko je ta vložena, v ZSDU ni predviden. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je

V enotni sodni praksi je bilo o vprašanju pasivne legitimacije v sporih glede zakonitosti volitev zavzeto stališče, da je v volilnih zadevah nasprotni udeleženec (le) volilna komisija, ne pa drugi organi – svet delavcev in zlasti ne delodajalec, to je pravna oseba, pri kateri je svet delavcev organiziran kot oblika sodelovanja delavcev pri upravljanju. Predlagatelji so bili šele dne 5. 12. 2014 seznanjeni, da je svet delavcev na oglasni deski objavil sklep o razpisu volitev v svet delavcev z dne 13. 11. 2014, v katerem so bile volitve predvidene za dne 11., 12. in 16. 12. 2014. Od objave razpisa volitev do prvega volilnega dne je bilo predvideno zgolj 5 delovnih dni oziroma glede na naknadno prestavljen začetek volitev na 18., 19. in 23. 12. 2014 le 9 delovnih dni. S tem pa je svet delavcev delavcem in sindikatom nedopustno kršil pravico po 27. členu ZSDU, saj jim je zaradi časovne omejenosti od objave volitev do izvedbe volitev praktično onemogočeno kandidiranje in predlaganje kandidatov za izvolitev v svet delavcev, saj zahtevi predlagateljev, da se volitve preložijo, ni bilo ugodeno. Gre za kršitev pravice predlagateljev do sodelovanja v postopku volitev, zaradi kateri

ZSDU v 53. členu določa, da lahko predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. V 33. členu ZSDU je sodno varstvo v primeru zavrnitve kandidature urejeno drugače kot sodno varstvo v primeru bistvenih kršitev postopka volitev. 33. člen ZSDU določa, da imajo predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v primerih iz drugega odstavka 31. člena ZSDU (gre za primer, ko volilna komisija predlog zavrne, ker ugotovi, da pomanjkljivosti kandidature ni mogoče odpraviti, ali pa ker je predlog kandidatov za člane sveta delavcev vložen prepozno) pravico do pritožbe na pristojno sodišče v 8 dneh od objave sklepa. Določba 33. člena ZSDU je v odnosu do določbe 53. člena ZSDU specialna, zato kandidat ali predlagatelj v primeru zavrnitve kandidature za člana sveta delavcev nima na izbiro, ali bo sodno varstvo zahteval v roku iz 33. člena ZSDU ali pa bo počakal na rezultat volitev in varstvo zahteval v roku iz 53. člena ZSDU, to je v roku 8 dni po objavi rezultatov volitev. Predlagateljica bi predlog v delu, s kater

Predlagatelj kot krovni sindikat na državni ravni, v katerega je poleg ostalih sindikatov dejavnosti včlanjen tudi sindikat nasprotnega udeleženca, ni pristojen posegati v organiziranost in delo sindikatov na nižji ravni, v kar je potrebno šteti tudi volitve v svet delavcev v posamezni družbi. Zato predlagatelj v konkretnem primeru za izpodbijanje veljavnosti volitev pri nasprotnem udeležencu nima aktivne legitimacije v tem sporu.

Aktivna volilna pravica za člana sveta delavcev ne pripada vodilnim delavcem oz. vodilnemu osebju, tudi če ti niso izrecno določeni kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 12. člen ZSDU določa, kot osebe brez aktivne volilne pravice, le direktorja, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter prokuriste, vendar je jasno, da tudi ostali vodilni delavci, celo brez posebnega statusa delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, že zaradi svojega položaja sodelujejo ali aktivno vplivajo na upravljanje gospodarski družb in soodločanje s strani uprave teh družb, zato ni nobene potrebe, da bi svoje sodelovanje pri upravljanju družbe izvajali tudi preko predstavnikov delavcev, sveta delavcev, zbora delavcev ali delavskega zaupnika.