53. člen ZSDU

Zaradi nepravilnega ravnanja volilnega odbora, ki ni upošteval izrecnih navodil volilne komisije in na volilne karte ni vpisal imena in priimka volivca, je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka volitev, ki bi lahko vplivala na pravilnost volitev. Podana je bistvena kršitev postopka volitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev, ker je volilna komisija določila prekratek rok za prejem in vračilo glasovnic po pošti, kar je imelo za posledico, da so se glasovnice po pošti vračale prepozno in zato niso bile upoštevane. Prihajalo je lahko do primerov, ko glasovanje ni bilo omogočeno vsem zaposlenim, ki so bili v kratkotrajnem bolniškem staležu, ko je torej posameznik nastopil bolniški stalež po tem, ko je volilni odbor volilni material že poslal posameznim vodjem enot toženke. Navodila o predčasnem glasovanju, ki jih je sprejela volilna komisija, niso vsebovana v navodilih, ki so jih prejeli upravniki enot toženke, kar pomeni, da slednji s temi navodili niti niso bili seznanjeni, posledično pa tudi zaposleni, ki so bili na letnem dopustu, niso bili seznanjeni o možnosti predčasnih volitev. Nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi

Ravnanje sveta delavcev, ko je razpisal volitve v svet delavcev in imenoval volilno komisijo v času, ko ni imel več mandata, predstavlja bistveno kršitev postopka volitev, ki je ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost volitev, kar skladno s prvim odstavkom 53. člena ZSDU utemeljuje razveljavitev volitev članov sveta delavcev. Nasprotna udeleženka pa se utemeljeno pritožuje zoper odločitev v II. točki izreka izpodbijane sodbe, v kateri ji je sodišče prve stopnje naložilo, da mora v roku 90 dni ponovno izvesti volitve članov sveta delavcev. Za ugoditev takšnemu zahtevku ni podlage v določilih ZSDU (niti v določilih 52. in 53. člena ZDSS-1).

Napačno je pritožbeno stališče nasprotne udeleženke, da začne 8-dnevni rok iz prvega odstavka 53. člena ZSDU, po katerem v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo sodno varstvo na pristojnem sodišču, teči od dneva razpisa volitev. Ta rok začne teči od dneva objave rezultatov volitev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za razpis nadomestnih volitev predstavnikov delavcev v svet osnovne šole pristojen svet šole in ne nasprotna udeleženka. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za takšno kršitev predpisanega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost nadomestnih volitev.

Predlog se zavrne.

Pritožbeno sodišče soglaša, da je bil sklep z dne 18. 8. 2021 (z novo določenim datumom volitev in delno spremenjeno sestavo volilne komisije, kar je v skladu s 16. členom ZSDU v pristojnosti sveta delavcev) nezakonit, ker ga je svet delavcev sprejel v času, ko ni več imel mandata. Zaradi tega tudi dejanja volilne komisije od 18. 8. 2021 dalje in glasovanje dne 14. 9. 2021 niso bili zakoniti. Enaki kršitvi kot svet delavcev, tj. načela hitrega postopanja in določb ZSDU, je storila tudi volilna komisija. Kot pravilno izhaja iz prvostopenjske sodbe, bi volilna komisija morala z volilnim procesom nadaljevati čim prej. Zmoten je pritožbeni očitek volilne komisije, da je to želela, a je imela težave s sklepčnostjo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, zakaj teh težav ni bilo, pritožbeno sodišče pa teh razlogov po nepotrebnem ne ponavlja. Ker je bil s pravnomočno sodno odločbo odpravljen sklep volilne komisije o zavrnitvi predloga kandidature E.E., je 23. 6. 2021 za volilno komisijo nastopila obveznost iz 34. člena ZSDU, na podlagi katerega je treba najpozneje v treh dneh izdati sklep o ugotovitvi zakonitosti predloga te kandidatke in ga objaviti. Tudi po presoji prit

Na podlagi prvega odstavka 53. člena ZSDU imajo predlagatelji kandidatov za člane sveta delavcev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost volitev, pravico zahtevati razveljavitev volitev. Sodišče prve stopnje je to določbo pravilno upoštevalo. Vsaka kršitev postopka volitev ne privede nujno do razveljavitve volitev. Relevantne so le kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost volitev.

V kolektivnem delovnem sporu o razveljavitvi odpoklica članov sveta delavcev je lahko kot nasprotni udeleženec opredeljena le volilna komisija, ki je na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSDU odgovorna za zakonito izvedbo odpoklica članov sveta delavcev. Ker se zahteva za razveljavitev odpoklica članov sveta delavcev lahko nanaša le na pristojno volilno komisijo, svet delavcev ne more biti nosilec obveznosti v tem razmerju. V obravnavanem primeru je bila glasovnica sestavljena tako, da se je lahko glasovalo le o odpoklicu petih članov sveta, ne pa o odpoklicu posameznega člana. Takšna vsebina glasovnice, na podlagi katere je bilo izvedeno glasovanje o odpoklicu v spornem obdobju ni pravilna, kar je razlog za ugotovitev nezakonitosti odpoklica članov sveta delavcev.

Razveljavitev volitev mora biti prihranjena le za bistvene kršitve postopka volitev, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Te sankcije ni možno širiti preko tega okvira na ravnanja, ki ne pomenijo bistvene kršitve pravil postopka volitev in ki jih sodišče samo opredeli kot nerodnost oziroma nedoslednost.

V zvezi z utemeljenostjo razloga za razveljavitev volitev v svet delavcu je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da je zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta delavcev lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da niti ZSDU niti Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v organe upravljanja, soupravljanja in nadzora JZ A. ne določata, da podatki o organizacijskih enotah, iz katerih izhajajo kandidati, na kandidatni listi oziroma glasovnici, ne bi smeli biti navedeni. Ključno je vprašanje, ali je zabeleženi podatek o organizacijski enoti vplival ali bi lahko vplival na volilni rezultat. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na strani predlagatelja. Konkretnih navedb v tej smeri in dokazov zanje predlagatelj ni podal oziroma predložil, zato se je sodišče prve stopnje opredeljevalo do tega vprašanja izven podane trditvene podlage in še to na abstraktnem in ne na konkretnem nivoju.

Glede na to, da zakon kot sankcijo za bistveno kršitev postopka volitev določa njihovo razveljavitev, je stališče, da rok za sodno varstvo teče od objave volilnih rezultatov (takrat je postopek volitev zaključen), pravilno. Zato sta sodišči prve in druge stopnje kot začetek teka roka za vložitev tožbe v tem kolektivnem delovnem sporu pravilno vezali na datum, ko je bil izid volitev objavljen tako, da je bil dostopen vsem delavcem v družbi.

Drugi pritožnik ni prijavil udeležbe v postopku (v sporu o sodelovanju delavcev pri upravljanju) po drugem odstavku 52. člena ZDSS-1. Ker ni pridobil statusa udeleženca glede na 51. člen ZDSS-1, ni imel pravice do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP je pritožba drugega pritožnika nedovoljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP treba zavreči. Prvi odstavek 53. člena ZSDU določa, da lahko v primeru bistvenih kršitev postopka volitev (v svet delavcev), ki so ali ki bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v 8 dneh zahtevajo na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. Ta rok je materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da nanj pazi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti. Če predlagatelj vloži predlog, v katerem zahteva razveljavitev volitev na podlagi 53. člena ZSDU, po izteku tega roka, sodišče takšen predlog v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavrže.

Prvi predlagatelj je z izbrisom iz poslovnega registra prenehal obstajati, kar tudi pomeni, da po izbrisu ni mogel vložiti revizije. Pooblastilo za vložitev revizije je kot predsednica prvega predlagatelja podpisala A. A., čeprav ob izstavitvi pooblastila prvi predlagatelj ni več obstajal. Navedeno pomeni, da revizije prvega predlagatelja ni možno vsebinsko obravnavati, temveč jo je na podlagi 377. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 374. člena ZPP potrebno zavreči kot nedovoljeno. Prvi odstavek 53. člena ZSDU določa, da razveljavitev volitev zaradi bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev lahko zahtevajo predlagatelji kandidatov za člane sveta (oziroma v našem primeru za delavskega zaupnika). Vlogo predlagatelja v smislu navedene določbe je potrebno priznati tudi tistim subjektom, ki na volitvah sicer niso predlagali kandidata, ker jim je to bilo onemogočeno zaradi kršitev postopka volitev, bi pa v skladu s predpisi lahko bili predlagatelji. Ob ugotovitvi, da je bilo med strankama ves čas sporno, ali je tudi drugi predlagatelj reprezentativni sindikat v družbi B. d.o.o. in da drugi predlagatelj ni dok

Ker je bila v konkretnem primeru, glede na to, da je bilo na zboru od 9 delavcev z aktivno volilno pravico prisotnih 6 delavcev ali 67 % in je 5 delavcev tajno glasovalo za kandidatko (en glas proti po zapisniku), delavska zaupnica izvoljena celo z absolutno večino glasov, morebitne kršitve določb ZSDU niso bistvene kršitve, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev (53. člen ZSDU). Drugi odstavek 42. člena ZSDU tudi določa, da je izvoljeno toliko kandidatov za člane sveta delavcev (smiselno za delavskega zaupnika), kot je članov sveta delavcev in sicer tisti, ki so dobili največje število glasov. V konkretnem primeru je bila predlagana le ena kandidatka, kar posledično pomeni, da tudi če bi dobila le en glas, bi bila izvoljena, saj je bil zbor delavcev sklepčen. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo in zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev volitev. Po določilih 4. alineje 27. člena ZSDU ima pravico predlagati kandidate za člane sveta delavcev vsak reprezentativni sindikat v družbi, pri čemer v konkretnem primeru sicer ne gre za kandidiranje člana sveta delavcev, pač pa za izvolitev delavskega zaupnika (smiselna uporaba glede n

S predlogom v kolektivnem delovnem sporu je mogoče izpodbijati sklep volilne komisije o zavrnitvi kandidature in zahtevati neveljavnost volitev članov sveta delavcev. Nima pa predlagatelj sodnega varstva za ugotovitev neveljavnosti umikov podpore kandidaturi, saj gre za ugotovitev dejstva. Nedopusten je tudi del predloga, da se nasprotni udeleženki naloži sprejem sklepa o pravočasni in formalno popolni kandidaturi predlagatelja ter sklepa o objavi kandidatne liste, na kateri bo kot kandidat naveden tudi predlagatelj, izvedba vseh potrebnih volilnih opravil in glasovanja na nadomestnih volitvah za člana sveta delavcev, saj vsebinsko odločanje o predlogu v kolektivnem delovnem sporu mimo določb 33. in 53. člena ZSDU ni predvideno. Ker je sodišče prve stopnje v tem delu o predlogu odločalo po vsebini, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 354. člena ZPP v tem delu pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in predlog v tem delu zavrglo. Umik podpore kandidaturi, ko je ta vložena, v ZSDU ni predviden. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je

V enotni sodni praksi je bilo o vprašanju pasivne legitimacije v sporih glede zakonitosti volitev zavzeto stališče, da je v volilnih zadevah nasprotni udeleženec (le) volilna komisija, ne pa drugi organi – svet delavcev in zlasti ne delodajalec, to je pravna oseba, pri kateri je svet delavcev organiziran kot oblika sodelovanja delavcev pri upravljanju. Predlagatelji so bili šele dne 5. 12. 2014 seznanjeni, da je svet delavcev na oglasni deski objavil sklep o razpisu volitev v svet delavcev z dne 13. 11. 2014, v katerem so bile volitve predvidene za dne 11., 12. in 16. 12. 2014. Od objave razpisa volitev do prvega volilnega dne je bilo predvideno zgolj 5 delovnih dni oziroma glede na naknadno prestavljen začetek volitev na 18., 19. in 23. 12. 2014 le 9 delovnih dni. S tem pa je svet delavcev delavcem in sindikatom nedopustno kršil pravico po 27. členu ZSDU, saj jim je zaradi časovne omejenosti od objave volitev do izvedbe volitev praktično onemogočeno kandidiranje in predlaganje kandidatov za izvolitev v svet delavcev, saj zahtevi predlagateljev, da se volitve preložijo, ni bilo ugodeno. Gre za kršitev pravice predlagateljev do sodelovanja v postopku volitev, zaradi kateri

ZSDU v 53. členu določa, da lahko predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. V 33. členu ZSDU je sodno varstvo v primeru zavrnitve kandidature urejeno drugače kot sodno varstvo v primeru bistvenih kršitev postopka volitev. 33. člen ZSDU določa, da imajo predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev v primerih iz drugega odstavka 31. člena ZSDU (gre za primer, ko volilna komisija predlog zavrne, ker ugotovi, da pomanjkljivosti kandidature ni mogoče odpraviti, ali pa ker je predlog kandidatov za člane sveta delavcev vložen prepozno) pravico do pritožbe na pristojno sodišče v 8 dneh od objave sklepa. Določba 33. člena ZSDU je v odnosu do določbe 53. člena ZSDU specialna, zato kandidat ali predlagatelj v primeru zavrnitve kandidature za člana sveta delavcev nima na izbiro, ali bo sodno varstvo zahteval v roku iz 33. člena ZSDU ali pa bo počakal na rezultat volitev in varstvo zahteval v roku iz 53. člena ZSDU, to je v roku 8 dni po objavi rezultatov volitev. Predlagateljica bi predlog v delu, s kater

Predlagatelji v predmetnem kolektivnem sporu izpodbijajo zakonitost odpoklica članov sveta zavoda in zakonitost izvedbe volitev novih predstavnikov v svet zavoda ter razveljavitev v tej zvezi sprejetih sklepov. Predmetni spor je potrebno obravnavati kot kolektivni spor po členu 6 d ZDSS-1, ki določa, da spadajo med kolektivne delovne spore tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki jih v nadaljevanju obravnava tudi 52. člen ZDSS-1. V obravnavni zadevi gre za spor v zvezi z volitvami članov Sveta delavcev, torej za spor o sodelovanju delavcev pri upravljanju (52. člen ZDSS-1). Posebnih določb o udeležencih pri tovrstnih sporih ZDSS-1 nima, zato veljajo splošne določbe 45. člena ZDSS-1. Nasprotni udeleženec je oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen. V volilnih zadevah po ZSDU je to volilna komisija. V konkretnem kolektivnem delovnem sporu je pasivno legitimirana volilna komisija, medtem ko svet zavoda in srednja poklicna šola v tem kolektivnem delovnem sporu zaradi razveljavitev volitev ne moreta biti nosilec pravic in obveznosti, zato je potrebno predlog zoper svet zavoda in srednjo poklicno šolo zavrniti. Iz določbe 53. člena ZSDU iz

Četudi je kandidatka za volitve v svet delavcev po pogodbi o zaposlitvi opravljala dodatna dela in naloge nadomeščanja vodje proizvodnje, ni štela za vodilno delavko. V času volitev je zato imela aktivno volilno pravico.

Volitve članov sveta delavcev niso nezakonite zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev volilnih postopkov v zvezi z varstvom volilne pravice, zaradi katerih je ugotovljena kršitev svobode in tajnosti volitev, oziroma ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na volilni rezultat, ali če bi šlo za bistvene nepravilnosti pri samem ugotavljanju volilnega rezultata.

Podpisovanje volivca v volilni imenik je določeno za volitve ali referendume na državni ravni, ki se ne morejo enačiti z volitvami v svet delavcev. Zaradi tega pri teh volitvah ZSDU niti ne predpisuje obveznosti podpisa, četudi je bila glede podpisa pri nasprotnem predlagatelju neenaka praksa po posameznih volilnih enotah, pa ne gre za kršitev, ki bi bistveno vplivala na zakonitost volitev.