VSL sklep II Cp 731/2015

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v II., III. in IV. 2. b) točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka odločilo, da se v zavarovanje tožničine denarne terjatve v znesku 32.754,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo tekle od poteka paricijskega roka dalje do plačila, izda začasna odredba, da se tožencu prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino parc. št. 240/1 k. o. X do celote, in da se ta prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi (I. 1. točka izreka), da se tožencu prepove razpolagati z zemljiškim pismom, ustanovljenim v breme vsakokratnega lastnika zgoraj navedene nepremičnine, kot tudi zastaviti zemljiški dolg, vknjižen pri tej nepremičnini, in da se ti dve prepovedi zaznamujeta v zemljiški knjigi (I. 2. točka izreka), da se tožencu prepove odtujiti, obremeniti in kakorkoli drugače razpolagati s celotnim poslovnim deležem, ki ga ima v družbi F. d. o. o., in da se ta prepoved zaznamuje v sodnem registru (I. 3. točka izreka), pri čemer ta začasna odredba velja do izteka osmih dni po nastopu pogojev za izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki bo izdana v tem pravdnem postopku (I. 4. točka izreka), morebitni ugovor, vložen zoper to začasno odredbo, pa ne zadrži izvršitve začasne odredbe (I. 5. točka izreka).

2V celoti je zavrnilo predlog za zavarovanje bodoče denarne terjatve v znesku 203.373,17 EUR (II. točka izreka) in predlog za zavarovanje denarne terjatve v višini zakonskih zamudnih obresti od zneska 32.754,16 EUR od 12.11.2014 do zadnjega dne poteka parcijskega roka (III. točka izreka).

3Zavrnilo je predlog za zavarovanje denarne terjatve v znesku 32.754,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, ki se glasi na prepoved odtujitve in obremenitve toženčevih nepremičnin parc. št. 456, 463, 455 in 454/1 k. o. X, vse do celote, in na zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi (IV. 1. točka izreka), na prepoved razpolaganja z zemljiškim pismom, ustanovljenim v breme vsakokratnega lastnika teh nepremičnin ter na prepoved zastave zemljiškega dolga na teh nepremičninah, z zaznambo teh dveh prepovedi v zemljiški knjigi, ter na izročitev tega zemljiškega pisma v hrambo izvršitelju, ki ga je dolžan sprejeti, pri čemer se izvršitelju prepove izročiti navedeno zemljiško pismo tožencu ali katerikoli drugi osebi, razen tožnici na podlagi izvršljive sodbe, izdane v tem postopku (IV. 2. a) točka izreka), na izročitev zemljiškega pisma, ustanovljenega v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 240/1 k. o. X v hrambo izvršitelju, ki ga je dolžan sprejeti, pri čemer se izvršitelju prepove izročiti to zemljiško pismo tožencu ali drugi osebi, razen tožnici na podlagi izvršljive sodbe, izdane v tem postopku (IV. 2. b) točka izreka), na naložitev družbi C. d.o.o., da vsa plačila, ki jih je ali jih bo zavezana plačevati na podlagi najemne ali kakšne druge pogodbe, ki jo že ima, kakor tudi tisti, ki jo bo imela sklenjeno s tožencem, za gostinski lokal J., in ki bo zapadla po prejemu te začasne odredbe, plačuje na transakcijski račun toženca pri N. d. d., pri čemer je v primeru kršitve te začasne odredbe družba C. d. o. o. dolžna plačati denarno kazen v znesku 50.000,00 EUR, tožencu pa se prepove podati nalog za zaprtje zgoraj navedenega transakcijskega računa (IV. 3. točka izreka), na prepoved banki N. d. .d., da tožencu ali komu drugemu po njegovem nalogu s predmetnega transakcijskega računa izplača znesek 32.754,16 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo na znesek 32.754,16 EUR od poteka paricijskega roka dalje do plačila, na nalog banki N. d. .d., da na predmetnem transakcijskem računu zadrži denarna sredstva tako, da bo stanje na njem znašalo 32.754,16 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo na znesek 32.754,16 EUR od poteka paricijskega roka do plačila, in na naložitev banki N. d. .d., da takoj, ko bo stanje na tem računu znašalo najmanj 32.754,16 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo na znesek 32.754,16 EUR od poteka paricijskega roka dalje do plačila, o tem obvesti sodišče in tožnico. (IV. 4. točka izreka). Končno je zavrnilo tudi predlog, da je toženec v primeru kršitve te začasne odredbe dolžan plačati denarno kazen v znesku 10.000,00 EUR (IV. 5. točka izreka).

4Odločilo je še, da bo o zahtevi tožnice za povrnitev stroškov, ki so ji nastali v zvezi z izdajo tega sklepa, odločeno v končni odločbi (V. točka izreka).

5Zoper II. III. in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Navaja, da res ni postavila tožbenega zahtevka glede bodoče terjatve in glede obresti, ki tečejo od 14.11.2014 dalje, vendar je v primeru, ko pravdni postopek še ni uveden, za odločanje pristojno okrajno sodišče (prvi odstavek 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Na podlagi 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) bi se zato moralo sodišče prve stopnje izreči za stvarno nepristojno in zahtevek odstopiti pristojnemu sodišču. S tem, ko je zavrnilo predlagano zavarovanje, ji je odvzelo možnost uveljavljanja predlaganega zavarovanja pred stvarno pristojnim sodiščem, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da hiša v P. ni zadostno zavarovanje, zmoten pa je zaključek, da kot dodatno zavarovanje zadošča poslovni delež družbe F. d. o. o., saj pri ugotavljanju vrednosti poslovnega deleža ni upoštevalo kratkoročnih poslovnih obveznosti v znesku 238.158,00 EUR in upada prihodkov na 14% stopnje iz predhodnega leta. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kolikšna je vrednost predmetnega poslovnega deleža, sicer pa je njegova realna vrednost močno vprašljiva (je brez vrednosti). Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je toženec z istim premoženjem že jamčil tudi bankama S. d. d. in S. d. d.. Terjatvi bank presegata vsoto toženčevega premoženja in premoženja družbe F. d. o. o.. Toženčevo premoženje ne zadošča za pokritje vseh (zapadlih in bodočih) obveznosti do upnikov. Toženec ima trenutno skupno 305.912,16 EUR zapadlih obveznosti, zaradi katerih je že v izvršbah (tožnici dodatno dolguje še 35.000,00 EUR, banki S. d. d. dolguje 238.158,00 EUR, pri čemer ima ta banka na nepremičninah v k. o. X že vpisano hipoteko na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi). Dolg do tožnice (iz naslova pogodbe o prevzemu izpolnitve pogodbe o premoženjskem kreditu banke S. d. d.) bo v štirih letih narasel še za 43.200,00 EUR, naraščajo tudi zamudne obresti do banke S. d. d.. Pri obveznostih toženca je treba upoštevati še oba zemljiška dolgova v skupni vrednosti 570.000,00 EUR in njegovo osebno odgovornost do banke S. d. d. (za 708.486,00 EUR glavnice in visoke pogodbene obresti). Banka S. d. d. ima že vpisano hipoteko na nepremičninah družbe F. d. o. o., zato se bo v primeru njihove prodaje poplačala pred tožnico. Hiša v P. je ocenjena na 229.000,00 EUR, lokal na J. pa na 96.000,00 EUR, kar pomeni, da znaša vrednost njegovega premoženja 325.000,00 EUR in se do izvršitve sodbe ne bo spreminjala. Toženec sicer prejema najemnino od lokala J. (če mu sploh gre verjeti, da prejema 4.000,00 EUR mesečne najemnine), vendar je ta prihodek negotov. Sicer pa ob izvršljivosti sodbe natekle najemnine ne bodo zadoščale, saj ima toženec še druge upnike, ki imajo prednost pred tožnico (banka S. d. d. že razpolaga s sklepom o izvršbi, banka S. d. d. ima vpisano hipoteko na nepremičninah toženca in družbe F. d. o. o.). Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je izdana začasna odredba zadostno zavarovanje tožbenega zahtevka za plačilo 32.754,16 EUR. Ugoditi bi moralo tudi predlagani začasni odredbi z izročitvijo zemljiškega pisma izvršitelju, saj ga lahko sicer toženec kadarkoli indosira tretjemu z datumom pred vpisom zaznambe po sklepu o začasni odredbi (ga antidatira), kar je povsem verjetno glede na pretekla ravnanja toženca in glede na to, da mu za kršitev prepovedi razpolaganja ni bila izrečena denarna kazen. Le z izročitvijo zemljiškega pisma izvršitelju bo dosežen namen zavarovanja. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da predlogu za zavarovanje denarne terjatve z izročitvijo zemljiškega pisma ni mogoče ugoditi, ker ni hkrati predlagan izrek denarne kazni. ZIZ nikjer ne določa, da je dopusten le takšen predlog za začasno odredbo, ki hkrati zahteva denarno kazen za kršitev. Na podlagi 266. člena ZIZ, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, naloži sodišče denarno kazen po uradni dolžnosti. Sicer pa je tožnica izrek denarne kazni predlagala. Izpodbijani sklep je v tem delu nerazumljiv, saj sodišče prve stopnje navaja, da tožnica ni predlagala denarne kazni (13. točka obrazložitve), hkrati pa predlog za izrek denarne kazni zavrne (14. točka obrazložitve).

6Pritožba je delno utemeljena.

7Napačna je odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne predlagana začasna odredba za zavarovanje terjatve v višini 203.373,17 EUR in terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti od zneska 32.754,16 EUR od 12.11.2014 dalje do zadnjega dne poteka paricijskega roka, ki ju tožnica v tej pravdi ne vtožuje (točka II. in III. izreka sklepa). O predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zatrjevane denarne terjatve, ki ni predmet tožbenega zahtevka, sodišče prve stopnje ne bi smelo vsebinsko odločiti(1), saj o predlogu za začasno odredbo odloča pravdno sodišče le v primeru, ko je uveden pravdni postopek(2). V skladu s 5. členom ZIZ je za dovolitev izvršbe in zavarovanja namreč stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače(3). Pritožba zato utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je za odločanje o predlogu za zavarovanje denarne terjatve, ki jo tožnica ne vtožuje, stvarno pristojno okrajno sodišče, in postopati v skladu z 19. in 23. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V tem delu je treba pritožbi ugoditi, sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljaviti ter vrniti zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Sodišče prve stopnje je zaključilo, da so za izdajo začasne odredbe za zavarovanje vtoževane denarne terjatve v znesku 32.754,15 EUR izpolnjene zakonske predpostavke, ki jih določa 270. člen ZIZ (verjetnost terjatve in verjetnost, da je zaradi toženčevega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena). Za zavarovanje vtoževane denarne terjatve je dovolilo predlagano zavarovanje na nepremičnini s parc. št. 240/1 k. o. X in glede zemljiškega dolga na predmetni nepremičnini (razen glede izročitve zemljiškega pisma izvršitelju) ter na toženčevem poslovnem deležu v družbi F. d. o. o.. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje, da ne ugodi predlogu za zavarovanje s preostalimi predlaganimi sredstvi in predmeti zavarovanja.

9Predlagana toženčeva obveznost za izročitev zemljiškega pisma izvršitelju je nenadomestno dejanje, katerega izvršitev je mogoče zahtevati le z izrekom denarne kazni. Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu določi sodišče s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti in mu izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti (prvi in drugi odstavek 226. člena ZIZ). Če predlagana začasna odredba ne vsebuje sredstva zavarovanja, je nepopolna(4). V tem primeru mora sodišče ob upoštevanju 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ poslati predlog za začasno odredbo upniku v dopolnitev. Po pojasnjenem pritožba utemeljeno nasprotuje postopanju sodišča prve stopnje, ki je predlog za izročitev zemljiškega pisma v zvezi z zemljiškim dolgom na nepremičnini s parc. št. 240/1 k. o. X zavrnilo z obrazložitvijo, da tožnica ni predlagala izreka denarne kazni, namesto da bi jo pozvalo na dopolnitev. V IV. 2. b) točki izreka je zato treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Na tem mestu pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se strinja z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za določitev denarne kazni v znesku 10.000,00 EUR za primer kršitve začasne odredbe (primerjaj 14. točko obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje), vendar bi moralo sodišče prve stopnje, ker je štelo, da se predlagana denarna kazen ne nanaša na izročitev zemljiškega pisma v hrambo izvršitelju, postopati v skladu s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10Za zavarovanje denarne terjatve lahko sodišče izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja (prvi odstavek 271. člena ZIZ). Namen začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve je ohranitev obstoječega ali ustanovitev novega začasnega stanja s ciljem, da bo omogočena poznejša učinkovita izvršitev upnikove terjatve. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo predlogu za zavarovanje na ostalih predmetih oziroma z ostalimi sredstvi zavarovanja (glede nepremičnin v k. o. X na katerih stoji poslovni lokal) in glede (na njih ustanovljenega) zemljiškega dolga ter glede prejetih najemnin in denarnih sredstev na toženčevem transakcijskem računu. Glede na to, da so po ugotovitvah sodišča prve stopnje nepremičnine v k. o. X preobremenjene, da tožnica ni verjetno izkazala, da toženec prejema najemnino v zatrjevani višini, in da ni niti zatrjevala, da ima toženec na transakcijskem računu kakšna druga sredstva (ki ne izvirajo iz prejetih najemnin), tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da bi bilo z izdajo predlagane začasne odredbe na teh predmetih oziroma s temi sredstvi zavarovanja tožnici zagotovljeno varstvo, ki ga zasleduje. Pritožba konkretizirano ne izpodbija zgoraj pojasnjenih zaključkov sodišča prve stopnje glede preobremenjenosti (v zvezi z nepremičninami v k. o. X) oziroma neizkazanosti (v zvezi z zatrjevano najemnino in denarnimi sredstvi na toženčevem transakcijskem računu) predmetov zavarovanja. V pritožbenih navedbah celo priznava, da je na predmetnem premoženju toženca (nepremičninah v k. o. X) v vrednosti 96.000 EUR že zaznamovana izvršba drugega upnika zaradi poplačila 258.000 EUR, in da je vprašljivo, če toženec sploh prejema zatrjevano najemnino.

11Iz pojasnjenega izhaja, da je vtoževano denarno terjatev sodišče prve stopnje zavarovalo z vsemi možnimi sredstvi oziroma na vseh možnih predmetih zavarovanja. Predlaganemu zavarovanju z drugimi sredstvi oziroma na drugih predmetih zavarovanja glede na obrazloženo ne bi bilo mogoče ugoditi niti v primeru, če priznana sredstva in predmeti zavarovanja ne bi zadoščali za zavarovanje vtoževane denarne terjatve, pri čemer sicer vztraja pritožba. Pritožba že zato ne more uspeti z navedbami, s katerimi izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da glede na višino vtoževane terjatve za njeno zavarovanje zadošča že prepoved razpolaganja z nepremičnino v k. o. X, prepoved razpolaganja z zemljiškim pismom, ustanovljenim v breme vsakokratnega lastnika te nepremičnine, in prepoved zastave zemljiškega dolga na tej nepremičnini (z zaznambo vseh teh prepovedi v zemljiški knjigi), ter prepoved razpolaganja s celotnim poslovnim deležem toženca v družbi F. d. o. o. (z zaznambo te prepovedi v sodnem registru). Ker te pritožbene navedbe tako niso relevantne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče nanje ni odgovarjalo.

12Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v II., III. in IV. 2. b) točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede predloga za zavarovanje terjatev, ki niso predmet tožbenega zahtevka, upoštevati, da je za odločanje o predlogu za začasno odredbo za zavarovanje denarnih terjatev, ki jih tožnica v pravdi ne vtožuje, stvarno pristojno okrajno sodišče. Glede predlagane začasne odredbe, s katero se tožencu nalaga izročitev zemljiškega pisma v zvezi z zemljiškim dolgom na nepremičnini s parc. št. 240/1 k. o. X izvršitelju, bo moralo sodišče prve stopnje v skladu s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pozvati tožnico, naj jo dopolni s predlogom za izrek denarne kazni in s predlogom roka za izpolnitev predlaganega nenadomestnega dejanja toženca.

14Pritožbeno sodišče ni odločilo o pritožbenih stroških. Stroški, ki nastanejo v zvezi z izdajo začasne odredbe, so sestavni del pravdnih stroškov. O teh sodišče odloči z odločbo, s katero se pravdni postopek konča. O pritožbenih stroških bo odločilo zato sodišče prve stopnje z odločbo, s katero se bo končal pravdni postopek (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------

Op. št. (1): Odločitev o zavrnitvi predlagane začasne odredbe (II. in III. točka izreka) predstavlja meritorno odločitev, iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje pa izhaja, da jo je sodišče prve stopnje utemeljilo z navedbami, da tožnica ne vtožuje terjatve, ki jo želi s predlagano začasno odredbo zavarovati.

Op. št. (2): Iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje utemeljilo (v izreku vsebovano) meritiorno odločitev o zavrnitvi predlagane začasne odredbe z sklicevanjem na svojo nepristojnost, zato obstaja med izrekom in obrazložitvijo nasprotje.

Op. št. (3): Tako izjemo predvideva četrti odstavek 266. člena ZIZ, ki določa, da je v primeru, če je uveden pravdni postopek, za odločitev o predlogu za zavarovanje pristojno sodišče pred katerim teče postopek.

Op. št. (4): Predlog za začasno odredbo (in sklep o začasni odredbi) mora vsebovati vse, kar vsebuje predlog za izvršbo (in sklep o izvršbi), saj ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi, torej tudi sredstvo in predmet izvršbe oziroma zavarovanja.