VSL sklep II Cp 575/2015

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da zapuščina, ki obsega denarna sredstva na zapustničinem bančnem računu v višini 6.644,86 EUR postane v višini 173,34 EUR last Republike Slovenije iz naslova plačevanja zapustnici denarno socialno pomoč za čas od 1. 1. 2012 do 31. 1. 2013, preostanek zneska pa last Občine D. iz naslova doplačevanja domske oskrbe v Domu starejših občanov K. za čas od 24. 9. 2001 do 1. 2. 2014.

2Občina D. v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker so po ustaljeni sodni praksi stroški pogreba dolg zapuščine, se ti lahko poplačajo le, če do dedovanja dejansko pride. Ker do dedovanja ni prišlo, je napačno stališče sklepa, da se za znesek pogrebnih stroškov zmanjša vrednost zapuščine. Napačen je tudi zaključek, da se Republiki Sloveniji na isti podlagi kot pritožnici prizna celoten uveljavljeni znesek, pritožnici pa le v preostanku. Ob smiselni uporabi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) o stečaju zapuščine bi moralo sodišče v takem primeru upoštevati vse terjatve v enakem sorazmernem deležu. Ugovarja še nesorazmerno visokim stroškom pogrebnih storitev.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče dedovanje omejilo tako, da je najprej povrnilo dano socialno pomoč, ki je bila zapustnici izplačana iz proračuna Republike Slovenije, preostanek pa postane last Občine D. za delno poplačilo njene terjatve. V obrazložitvi je tudi navedeno, da so bila ob smrti na zapustničinem bančnem računu sredstva v višini 12.736,25 EUR in da so bili iz teh sredstev ob predložitvi računa izvajalca storitev plačani pogrebni stroški za zapustnico v znesku 6.001,54 EUR.

5Po prvem odstavku 128. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Z 39. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 99/2013 – ZSVarPre-C) je bila ureditev po 128. členu ZD spremenjena tako, da je zakon izrecno določil, glede katere vrste prejemkov in obdobja njihovega prejemanja se dedovanje omeji.(1)

6Izostanek zakonske ureditve položaja, v katerem zahtevki več upravičencev do omejitve dedovanja presegajo vrednost zapustnikovega premoženja, predstavlja pravno praznino. Zakonodajalec je namreč uredil omejitev dedovanja v določeni višini prejete socialnovarstvene pomoči, tako da ni mogoč zaključek, da je bil njegov namen urediti le situacije, ko je dajalec pomoči eden oziroma ko vsota upoštevnih prejemkov ne presega vrednosti zapustnikovega premoženja. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) je za določitev pravila v primeru ugotovljene pravne praznine treba uporabiti predpise, ki urejajo podobne primere.(2) Pritožnik ponuja uporabo pravila o sorazmernem poplačilu, ki velja za poplačilo zapustnikovih upnikov v primeru stečaja zapuščine. Istovrstno pravilo, ki je še bližje obravnavanemu položaju,(3) je vsebovano v četrtem odstavku 287. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Čeprav OZ ureja obligacijskopravna razmerja, v obravnavanem primeru pa gre za dednopravno razmerje, gre v obeh primerih za civilnopravno razmerje. Člen 287 OZ določa pravila o vrstnem redu vračunavanja, kadar je skupni znesek obveznosti višji od zneska, ki ga dolžnik plača upniku. Glede na to, da gre tudi v obravnavanem primeru za eno premoženjsko celoto (premoženje zapustnika) in dva upravičenca, katerih terjatvi v skupni višini presegata vrednost premoženja, je obravnavani položaj v vseh bistvenih okoliščinah podoben položajem, ki jih ureja navedena določba OZ.

7Ob smiselni uporabi pravil iz 287. člena OZ je vsak od upravičencev upravičen do izločitve dela zapustnikovega premoženja v sorazmerju z deležem, ki ga ima njegov prispevek v skupnem znesku upoštevnih prejemkov. Ker sta zahtevka obeh upravičencev nastala istočasno, tj. ob zapustnikovi smrti, je namreč treba uporabiti pravilo iz četrtega odstavka 287. člena OZ, da se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, porazdeli na vse obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski.

8Glede na navedeno je materialnopravno zmotno stališče izpodbijanega sklepa, da se omejitev dedovanja izvede tako, da se v celoti izpolni terjatev enega upravičenca, drugega pa le delno.

9Ker je bilo treba sklep iz drugih razlogov razveljaviti, se za odločitev o pritožbi ni treba izreči o pritožnikovih očitkih v zvezi z upoštevnostjo pogrebnih stroškov, plačanih iz zapustnikovih sredstev na bančnem računu. Pritožbeno sodišče le dodaja, da je utemeljen pritožbeni očitek, da je vrednost zapustnikovega premoženja, pomembna pri odločanju o omejitvi dedovanja, višja od ugotovljene. Po ustaljenem stališču sodne prakse sodijo namreč pogrebni stroški med dolgove zapuščine, tj. obveznosti, ki nastanejo po zapustnikovi smrti in za katere velja osebna odgovornost dedičev.(4) To pomeni, da sta izplačevalca socialnih pomoči upravičena do višine zapustnikovega premoženja, ki je obstajalo ob smrti in ne šele po poplačilu pogrebnih stroškov. Ker ni bilo ugotovljeno, po čigavem nalogu je prišlo do plačila pogrebnih stroškov po zapustnikovi smrti, se pritožbeno sodišče ne izreka o vprašanju, ali se spor o obsegu zapustnikovega premoženja razrešuje znotraj zapuščinskega postopka (z morebitno prekinitvijo in napotitvijo na pravdo) ali zunaj njega.

10Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje naj o predlaganih omejitvah dedovanja odloči ob upoštevanju zgoraj obrazloženega pravila in ostalih napotkov.

-------------

Op. št. (1): Določba se v celoti glasi: 1) Ne glede na določbe 128. in 129. člena Zakona o dedovanju (Uradni list ...) se do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova varstvenega dodatka, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.

2) Ne glede na določbe 128. in 129. člena Zakona o dedovanju (Uradni list ...) se do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev.

3) Če je zapustnik pomoč iz prejšnjega odstavka prejel za več kot 12 mesecev, se dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšane še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči.

4) Ne glede na določbo 128. člena Zakona o dedovanju (Uradni list ...) se do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, za prejeto izredno denarno socialno pomoč iz 33., 34.a in 34.b člena zakona, dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji.

Op. št. (2): Določba se v celoti glasi: Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede.

Op. št. (3): Neposredna uporaba določb ZFPPIPP ne pride v poštev, ker zapuščine v obravnavanem primeru sploh ni, analogna uporaba pa je manj primerna od uporabe OZ, ker je pravilo o sorazmernem poplačilu upnikov po ZFPPIPP umeščeno v okvir stečajnega postopka s še drugimi pravili. Ob odločitvi za analogno uporabo teh pravil bi se odprlo vprašanje, ali ni v takem primeru nujna tudi izvedba stečajnega postopka.

Op. št (4): Prim. npr. sklepe VSL I Cp 1585/1999 z dne 31.5.1999, II Cp 1455/2013 z dne 23.10. 2013 in III Cp 2691/2014 z dne 11. 11. 2014.