VSL sklep I Cp 3144/2014

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Izrek o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče je zavrnilo primarni in podredni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je lastnica nepremičnine, ki je predmet pravde, ker po uvedbi stečajnega postopka nad toženo stranko, v katerem je bila njena izločitvena pravica prerekana, ker v zakonskem roku ni predlagala nadaljevanja postopka. Posledično je zavrglo tožbeni zahtevek na razveljavitev akta o oblikovanju etažne lastnine zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

2Odločitev sodišča iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi pritožbe navaja, da bi sodišče v stečajnem postopku moralo šteti terjatev tožeče stranke za verjetno izkazano v smislu določila 68. člena ZFPPIPP. Tožeča stranka ni imela možnosti, da se seznani z prerekanjem izločitvene pravice stečajnega upravitelja, zato ni imela pravnega sredstva zoper takšen sklep. Čeprav je bil sklep javno objavljen, pooblaščenec tožeče stranke v marcu in aprilu 2014 internetne povezave zaradi tehničnih razlogov ni imel. Sodišče je odreklo sodno varstvo tožničine ustavne pravice do varstva zasebne lastnine, ko je sprejelo zaključek, da nepredlaganje nadaljevanja prekinjenega postopka hkrati pomeni izgubo lastninske pravice.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. V pritožbenem postopku ni sporno, da je upnik (tožeča stranka) pravočasno prijavil izločitveno pravico v stečajnem postopku (prvi in četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Pravočasna prijava izločitvene pravice predstavlja oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP).

6Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki mu pripada. Izločitvena pravica preneha s prodajo premoženja (sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP).

7V konkretnem primeru ni spora o okoliščini, da je bila izločitvena pravica prerekana in da bo s prodajo nepremičnine, na kateri je prijavljena izločitvena pravica, dovoljeno začeti, če bodo izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP. Tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek z navedbo, da je lastninsko pravico pridobila na podlagi zakona, torej na izviren način. Ker pa pravice ni uveljavljala v roku za prijavo terjatev iz prvega in tretjega odstavka 299. člena ZFPPIPP, je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je njena izločitvena pravica samo zaradi tega prenehala (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ta namreč preneha šele s prodajo premoženja (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP).

8V listinski dokumentaciji spisa ni podatkov, da bi bila nepremičnina, ki je predmet pravde, prodana oziroma, da bi bil izdan sklep o prodaji v skladu s 331. členom ZFPPIPP. Vendar je v tej zadevi sporno tudi vprašanje, ali izločitvena pravica sploh obstaja in ali je pritožnica izločitveni upnik. Ker je stečajni upravitelj prerekal prijavljeno izločitveno pravico tožeče stranke, se je sodišče v stečajnem postopku odločilo, da mora pritožnica v pravdnem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane pravice. Ker se pritožnica zoper sklep o preizkusu ni pritožila, je napotitveni sklep postal pravnomočen. Takšno določbo je dolžno spoštovati tudi sodišče v pravdnem postopku.

9Na podlagi sklepa stečajnega sodišča v zvezi s 310. členom ZFPPIPP bi morala tožeča stranka v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, v katerem je uveljavljala ugotovitveni zahtevek, da je lastnica nepremičnine na podlagi priposestvovanja in na podlagi 118. člena Stanovanjskega zakona iz leta 1991. Ker napotku sodišča ni sledila, je razlog, zaradi katerega ni bilo dovoljeno začeti s prodajo nepremičnine, prenehal, kar pa ne pomeni, da je prenehala tudi njena lastninska pravica, oziroma, da je zaradi nepredlaganja nadaljevanja prekinjenega postopka le to izgubila. Seveda pa mora v pravdnem postopku izkazati, da takšno pravico sploh ima.

10Zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava je sodišče tožnici odvzelo pravico do varstva lastninske pravice v pravdnem postopku. Kakšne posledice pa bo imelo v stečajnem postopku dejstvo, da tožnica v tridesetdnevnem roku ni predlagala nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka, bo odločalo sodišče v stečajnem postopku. V konkretnem pravdnem postopku sodišče odloča le o obstoju lastninske pravice. Dokler ni ugotovitev, da je bila nepremičnina, ki je predmet pravde, v stečajnem postopku prodana in je torej kupec kot tretji pridobil lastninsko pravico na originaren način, tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice, zgolj na podlagi dejstva, da je pritožnica zamudila tridesetdnevni rok za nadaljevanje postopka, ni mogoče zavrniti.

11Ker je sodišče zavrženje tožbe pod točko I utemeljilo z zavrnitvijo primarnega (II.) in podrednega zahtevka (III.), je posledično potrebno razveljaviti tudi odločitev v I. točki izreka, kot tudi odločitev o stroških postopka v IV. in V. točki. V ponovljenem postopku naj sodišče odloči, ali lastninska pravica tožeče stranke, na trditveni podlagi kot jo uveljavlja v zvezi s primarnim oziroma podrednim zahtevkom, obstaja, če bo v času odločanja nepremičnina, kot je opisano v II. oziroma v III. točki izreka, v zemljiški knjigi še vpisana na ime tožene stranke.

12Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bila tožeči stranki kršena pravica do sodnega varstva njene lastninske pravice (23. člen URS), zato je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep in sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP).

13O stroških pritožbenega postopka bo odločeno v končni odločbi (165. člen ZPP).