VSRS sklep II DoR 89/2015

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da meja dopustnosti uresničevanja svobode izražanja v konkretnem primeru ni presežena.

1Tožnica je v tožbi, vloženi 6. 1. 2006, navedla, da je bil 26. 10. 2005 v tedniku A. objavljen članek, s katerim je bilo poseženo v njeno čast in dobro ime. Od sodišča je zahtevala, da odloči, da sta ji prvi toženi novinar, ki je bil tudi glavni, odgovorni urednik ter druga tožena izdajateljica časopisa nerazdelno dolžna plačati odškodnino v znesku 8.763,33 EUR.

2Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in tožencema naložila nerazdelno plačilo 4.172,93 EUR odškodnine, v presežku pa tožbeni zahtevek zavrnilo.

3Višje sodišče je v novem sojenju tožničino pritožbo zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbama tožencev je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

4Zoper pravnomočno sodbo je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede pravdnih vprašanj: - ali lahko glede na načelo enakosti iz 14. in 22. člena Ustave RS v isti zadevi ob enakem dokaznem sklepu, v kateri je Vrhovno sodišče že odločalo in zavzelo v razveljavitvenem sklepu tudi stališče o temelju zadeve, višje sodišče ob enakem dejanskem stanju zavzame drugačno stališče po temelju kot Vrhovno sodišče, ne da bi pri tem kršilo načelo enakosti (enako obravnavanje enakega dejanskega stanja); - ali lahko glede na ustavno načelo nevtralnosti in nepristranskosti sojenja v zadevah, v katerih se odloča o nepremoženjski škodi zaradi posega v osebnostne pravice v tisku, sodnik sodišča druge stopnje zavzame pri presoji stališče, ki je svetovnonazorsko motivirano, češ da prijateljstvo z nadškofom in vatikanska nagrada ... izključujeta samostojnost znanstvenega dela, ne da bi kršil načelo subjektivne nepristranskosti sojenja; - ali lahko glede na načelo facta probantur, non praesumuntur pravno nepomembno dejstvo kot je nagrada pro ecclesia et pro pontifice za opravljeno delo pri subsumpciji dejstev pod pravno normo, postane indic ali pravno pomembno dejstvo, da je prva tožena stranka ravnala v skladu s pravili stroke, čeprav pravila stroke tožene stranke - npr. v kodeksu novinarske etike določa, da mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam oziroma v poklicnih merilih in načelih novinarske etike v programih RTV Slovenija, da mora sporočilo ustrezati dejstvom in ne sme biti zavajajoče ali neresnično - prepovedujejo kakršnokoli sklepanje, ampak izrecno uporabo dejstev; - ali mora biti poseg v osebnostne pravice takšen, da je za protipravnost potreben eksplicitni namen žalitve, ali pa je dovolj, da gre za zaključek h kateremu je bralec napeljan, in ta očitek niti ni ekspliciten; - ali je glede na praktično konkordanco temeljnih pravic iz naslova 34. in 39. člena Ustave RS v sporu iz naslova kršitve osebnostnih pravic dopustno, da sodišče pri osebi, ki ni javna oseba, a priori opusti presojo praktične konkordance in presodi, da prevlada pravica do svobode izražanja pri tem pa ne obrazloži zakaj je tako ravnalo; - ali lahko sodišče druge stopnje izenači znanstveno kritiko (iz katere zmotno izhaja v 18. točki izpodbijane sodbe), ki je objavljana v znanstveni ali strokovni reviji, z novinarsko kritiko, ki je objavljena v dnevnem časopisju, ne da bi kršilo 14., 22., 34. in 35. člen Ustave.

5Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP v tako začrtanem obsegu dopustilo.