VSL sodba in sklep II Cp 387/2015

Pritožba se zavrne ter sodba in sklep v izpodbijanem delu (v točkah II in III izreka) potrdi.

1S sodbo in sklepom z dne 22.8.2014 je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi VL 51008/2012 z dne 13.4.2012 razveljavi za znesek 15,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.2.2010 dalje in za znesek 14,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.2.2010 dalje in v tem delu pravdni postopek ustavi (točka I izreka); da v presežku ostane sklep o izvršbi VL 51008/2012 z dne 13.4.2012 v veljavi, torej za znesek 7,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.4.2011 dalje (točka II izreka); odločilo, da se navedeni sklep o izvršbi razveljavi tudi v tretjem odstavku izreka sklepa, o stroških pa bo odločeno s posebnim sklepom (točka III izreka).

2Zoper odločbo je toženec vložil pritožbo.

3Glede na uradni zaznamek sodišča prve stopnje na pritožbi, da je ta prepozna, pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da temu ni tako. Pooblaščenec toženca je odločbo prejel tako, da mu je bila puščena v poštnem predalčniku dne 27.8.2014 (vročilnica pri list. št. 35). V skladu z ustaljeno sodno prakso(1) se pisanja iz 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vročajo osebno tudi odvetniku. Vročitev odločbe tožencu zato ni bila pravilno opravljena. Ker pa je zoper odločbo vložil pritožbo, je očitno, da je odločbo kljub temu prejel. Iz spisa ne izhaja kdaj (pritožbo je vložil priporočeno 5.9.2014), upoštevaje nepravilnost vročitve, pa pritožbo pritožbeno sodišče šteje za pravočasno vloženo.

4Glede na vsebino pritožbe in na dejstvo, da toženec za pritožbo zoper odločitev v točki I izreka odločbe, nima pravnega interesa, pritožbeno sodišče šteje, da se toženec pritožuje zoper odločitvi v točkah II in III izreka odločbe. Pritožuje se zaradi „kršitev določb Ustave RS, Zakona o pravdnem postopku, Zakona o finančnem poslovanju, Zakona o sodnih taksah, Kazenskega zakonika ter Evropske konvencije s protokoli“ in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da je bila sodba izdana v postopku, ki ni v skladu z nobenim od navedenih pravnih aktov, saj javnega sojenja ni bilo. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je tožeči stranki omogočil ogled in ji svetoval meritev dimniških izpustov na strehi hiše; da je loputa za čiščenje dimnika v spalnici, ki je privatni prostor; da je tožeča stranka želela izvajati aktivnosti ob 7.15 uri zjutraj, kar je vznemirjujoče in obremenjujoče za ljudi in v nasprotju s poslovno kulturo; da je šlo za nestrokovno delo tožeče stranke. Rok za ugovor, pritožbo, napoved ali za vlogo za sodno varstvo, ni v skladu s 25. in 29. členom Ustave RS. Primeren čas bi bil 30 koledarskih dni.

5Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrženje, podrejeno pa zavrnitev.

6Pritožba ni utemeljena.

7Konkretni postopek je postopek v sporu majhne vrednosti. V takšnem postopku lahko sodišče odloči že na podlagi predloženih pisnih dokazov, če ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP, ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP). V konkretnem primeru nobena od pravdnih strank izvedbe naroka ni zahtevala, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno presodilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, in pritožba kaj drugega ne izkaže. Pritožbeni očitki o tem, da ni bilo javnega sojenja, da sodišče tožencu ni omogočilo poštenega in nepristranskega sojenja, so zato neutemeljeni.

8Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče je na tako ugotovljeno dejansko stanje vezano. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno: da je bil dne 23.3.2011 pri tožencu dimnikar tožeče stranke zaradi opravljanja storitve obveznega rednega čiščenja in letnega pregleda kurilnih dimnovodnih naprav; da je toženec uporabnik dimnikarskih storitev; da toženec dimnikarju tožeče stranke vstopa v stanovanjske prostore (kjer se nahajajo kurilne naprave, dimni vodi in zračniki – da temu ni tako, toženec ni niti zatrjeval) ni dovolil, sklicujoč se na pravico do nedotakljivosti stanovanja; da je tožeča stranka toženca že z obvestilom z dne 23.2.2011, ki je bilo tožencu vročeno 24.2.2011, obvestila, da bo dimnikarske storitve opravila dne 23.3.2011, predvidoma ob 7.15 uri.

9Na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev, je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, ko je sklep o izvršbi (kolikor ga zaradi umika ni razveljavilo in postopek ustavilo) obdržalo v veljavi. Na podlagi drugega odstavka 148. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) imajo izvajalci gospodarske javne službe zaradi izvajanja svojih nalog pravico dostopa do kurilne naprave, dimnih vodov in prezračevalnih naprav v poslovnem ali drugem prostoru. Pravico dostopa tudi v stanovanjske prostore, tožeči stranki torej daje zakon, zato se toženec na pravico nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave) ne more sklicevati. Če meni, da je zakon (in podzakonski predpisi z njim v zvezi) v nasprotju z Ustavo, lahko sproži ustrezen postopek pred Ustavnim sodiščem RS. Sodišče prve stopnje njegove protiustavnosti ni ugotovilo, prav tako je ne ugotavlja pritožbeno sodišče.

10Res je spalnica zasebni prostor (tako kot sicer vsi prostori v stanovanju), vendar je bil toženec o nameravani opravi storitev dimnikarske službe pravočasno in na predpisan način obveščen (obvestilo z dne 23.2.2011, priloga A1) (2), in bi se na pregled lahko ustrezno pripravil. Sicer pa mu je bila dana tudi vsa možnost, da datum ali uro obiska spremeni oziroma prestavi (glej obvestilo priloga A1).

11Ker je torej tožeča stranka pravočasno najavila opravo dimnikarskih storitev, oprave le-teh pa toženec ni omogočil (in jih tudi ni pravočasno odpovedal ali prestavil), je toženec tožeči stranki dolžan plačati nastale stroške zaradi prihoda in porabljenega časa, v skladu z določbo četrtega odstavka 28. člena Uredbe. Višini stroškov toženec ni oporekal, je pa skladna s 7. točko drugega odstavka sklepa Vlade RS z dne 15.7.2010 (Uradni list RS št. 57/2010), kot je vse pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (točka 15 obrazložitve).

12Pravilna je tudi odločitev glede stroškov postopka (točka III izreka odločbe), ki temelji na določbi sedmega odstavka 163. člena ZPP.

13Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter sodbo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14Kolikor se pritožbene navedbe v zvezi s prekratkim rokom za ugovor, pritožbo, ali drugo vlogo, nanaša na pritožbeni rok na izpodbijani odločbi (8 dni), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta rok v skladu z določbo tretjega odstavka 458. člena ZPP.

15Pravdni stranki stroškov za pritožbo oziroma odgovor na pritožbo nista priglasili, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

------------------------

Op. št. (1): Primerjaj npr. odločbi VS RS II Ips 13/2010, VSL IV Cp 850/2010.

Op. št. (2): V skladu z 28. členom Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. l. RS, št. 129/2004 z dopolnitvami), v nadaljevanju Uredba.