148. člen ZVO-1-UPB1

Pisanja iz 142. člena ZPP se vročajo osebno tudi odvetniku. Na podlagi 2. odstavka 148. člena ZVO-1 imajo izvajalci gospodarske javne službe zaradi izvajanja svojih nalog pravico dostopa do kurilne naprave, dimnikarskih vodov in prezračevalnih naprav v poslovnem ali drugem prostoru, torej tudi pravico dostopa v stanovanjske prostore (tudi v spalnico, če se tam nahaja kurilna naprava, dimnikarski vod ali prezračevalna naprava).

Ker določba četrtega odstavka 32. člena ZVOP-1 daje pooblastilo Informacijskemu pooblaščencu (toženi stranki) za nadzor nad varstvom osebnih podatkov samo za primere iz četrtega odstavka 9. člena in v primeru tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1, v obravnavanem primeru pa obdelava osebnih podatkov, ki jih obdeluje upravljavec, ne temelji na tretjem odstavku, ampak na prvem odstavku 10. člena ZVOP-1, tudi po presoji Vrhovnega sodišča četrti odstavek 32. člena ZVOP-1 revidentu ne daje pravice zahtevati prenehanja obdelave njegovih osebnih podatkov za namene, ki so vsebovani v tej zadevi.

Ker določba četrtega odstavka 32. člena ZVOP-1 daje pooblastilo informacijskemu pooblaščencu (toženi stranki) za nadzor nad varstvom osebnih podatkov samo za primere iz četrtega odstavka 9. člena in v primeru tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1, v obravnavanem primeru pa obdelava osebnih podatkov s strani upravljalca ne temelji na tretjem odstavku 10. člena ZVOP-1, četrti odstavek 32. člena ZVOP-1 revidentu ne daje pravice zahtevati prenehanja obdelave njegovih osebnih podatkov za sporne namene in je tožena stranka njegovo zahtevo pravilno zavrgla.

Uporabnik storitev dimnikarske službe je oseba, ki nadzoruje in uporablja malo kurilno napravo, pomožno napravo, dimni vod ali zračnik. V večstanovanjski stavbi je uporabnik dimnikarskih storitev za male kurilne naprave, pomožne naprave, dimne vode in zračnike, ki so skupni deli stavbe, upravnik stavbe, če ne dokaže, da je v skladu s prejšnjim odstavkom uporabnik druga oseba.

Nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo kot element civilnega delikta je širši od pojma protipravnosti. Za odškodninsko odgovornost v načelu zadošča že takšno dejanje ali opustitev, ki je na splošno nedopustno in ni potrebno, da bi bilo posebej zapovedano ali prepovedano s pravno normo. Ob ustrezni skrbnosti bi toženci vedeli, da plinska peč, ki je bila ponovno priključena, s strani dimnikarske službe že več kot leto dni ni bila pregledana in da je bila v isto tuljavo dimnika priključena tudi kuhinjska napa. V takih okoliščinah pa bi ustrezno skrben lastnik poskrbel, da bi dimnikar opravil letni pregled ter dimnikarja ob tem tudi opozoril na novo priključeno napo. Glede na okoliščine konkretnega primera je tako dejstvo, da tožena stranka ni poskrbela za ustrezen pregled, nedopustno.

Nadzor nad izvajalcem dimnikarske službe, ali ta pri opravljanju storitev te službe ravna v skladu s predpisi in pravili stroke, izvaja ministrstvo. Inšpektorica za okolje v konkretni zadevi ni opravljala zgolj splošnega nadzora nad izvajanjem dimnikarske službe in določb Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, saj je preverjala ustreznost ravnanja izvajalca dimnikarske službe pri opravljanju posamezne storitve te službe. V tem primeru pa gre že za opravljanje strokovnega nadzora nad izvajalcem dimnikarske službe, ki je, kot rečeno, v pristojnosti ministrstva.

Inšpektorica za okolje v konkretni zadevi ni opravljala zgolj splošnega nadzora nad izvajanjem dimnikarske službe in določb Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, saj je preverjala ustreznost ravnanja izvajalca dimnikarske službe pri opravljanju posamezne storitve te službe. V tem primeru pa gre že za opravljanje strokovnega nadzora nad izvajalcem dimnikarske službe, ki je v pristojnosti ministrstva.

V primeru, da upravni organ v postopku ugotovi, da je koncesionar pri opravljanju dimnikarske službe ravnal v nasprotju s predpisi, ki urejajo način izvajanja dimnikarske službe, ali pravili stroke glede izvajanja dimnikarskih storitev, mu z odločbo naloži, da uskladi z njimi svoje ravnanje.

Zakonodajalec je pristojnost med državo in lokalno skupnostjo na področju sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov razmejil v določbah 20., 82., 148. in 149. člena Zakona o varstvu okolja – ZVO-1. Ker že iz jezikovne razlage citiranih določb ZVO-1 jasno izhaja, da je sežiganje oziroma sosežiganje odpadkov v pristojnosti države, tudi odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tej jasni zakonski razmejitvi pristojnosti sledila, ne bi vplivala na pravno varnost, enotno uporabo prava ali na razvoj prava, zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje.