VSL sklep II Cp 307/2015

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja za poskus sklenitve sodne poravnave (po 309. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP) zavrglo.

2Zoper sklep je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da se nepremičnine glede katerih predlaga sklenitev sodne poravnave, vpisane v k. o. Sekuliči, nahajajo v Republiki Sloveniji, vnesene so v kataster GURS, res pa so vpisane v zemljiški knjigi Občinskega sodišča v Karlovcu, zemljiškoknjižni oddelek Ozelj. To pa ne pomeni, da sodišče v R Sloveniji ni pristojno za odločanje o tej zadevi. Če bi izpodbijani sklep obveljal, bi to pomenilo, da Republika Slovenija priznava, da so te nepremičnine del Republike Hrvaške, takšen sklep pa bi se lahko zlorabil še za drugačne namene.

3Pritožba je utemeljena.

4Udeleženca v tem postopku želita skleniti sodno poravnavo glede nepremičnin (navedenih v predlogu) ležečih v k. o. Sekuliči (nasprotni udeleženec priznava, da je predlagatelj na podlagi priposestvovanja pridobil lastninsko pravico na njih). Sodišče prve stopnje je predlog vložen na podlagi 309. člena ZPP zavrglo potem, ko je zaključilo, da nepremičnine ležijo v Republiki Hrvaški, zaradi česar ni pristojno za sojenje (19., 29. člen ZPP v zvezi z 22. členom Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 in 64. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku). Da nepremičnine ležijo na območju Republike Hrvaške je ugotovilo, ker naj bi to pojasnil predlagatelj sam, prepričalo pa se je tudi z vpogledom v zemljiško knjigo in kataster.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravno nepomembno, kaj je trdil ali izpovedal glede lege nepremičnin predlagatelj (pri čemer je ta sicer ves čas trdil, da nepremičnine ležijo na območju Republike Slovenije). Pravno pomembna pa je specifična situacija glede spornih nepremičnin, saj tako Republika Slovenija kot Republika Hrvaška menita, da te nepremičnine ležijo na njunem območju.(1) Državi sta določitev meje (v naravi) z arbitražnim sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške prepustili arbitražnemu sodišču, katerega namen je mejo konkretizirati na ravni mednarodnega prava. Odločba arbitražnega sodišča bo dokončno in zavezujoče določila meje (v naravi), tudi na v tej zadevi spornem območju. To pa pomeni, da je odločitev o pristojnosti za sojenje v tej zadevi odvisna od predhodnega vprašanja - določitve meje s strani arbitražnega sodišča (13. člen ZPP).

6Zaključek sodišča prve stopnje o tem, da sporne nepremičnine ležijo na območju Republike Hrvaške je tako preuranjen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Če bo predlagatelj pri predlogu vztrajal, naj torej sodišče upoštevaje povedano, postopek prekine do odločitve arbitražnega sodišča (206. člen v zvezi s 13. členom ZPP).

----------

Op. št. (1): Pred drugo svetovno vojno so bile nepremičnine v k. o. Sekuliči del Dravske Banovine. Okoli leta 1947 je bil del te k. o. z administrativnim odlokom (ki ni nikjer arhiviran) brisan iz katastrskega urada v Ozelju in prenesen v Črnomelj, zemljiška knjiga pa ni bila prenesena v Slovenijo. Tako mapna kopija kot kataster kažejo, da nepremičnine (644 parcel v površini 334 oziroma 335 ha), tudi konkretne, ležijo v Sloveniji (Zdravko Turk, Primer k. o. Sekulići: kako Slovenci izgubljamo državno ozemlje, https://www.dnevnik.si, 8. 7. 2010; Miha Čučkin, Geografsko - zgodovinska analiza mejnega območja med Savo in Kolpo, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2006). Po podatkih iz Bele knjige Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, si je Republika Hrvaška po 25. 6. 1991 samovoljno prisvojila, med drugim tudi, 335 ha v k. o. Sekuliči vpisanega slovenskega ozemlja ter ga vnesla v svoje predpise in zemljevide.