VSM sklep I Ip 578/2014

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru dolžnikov z dne 10.2.2014 delno ugodi in se sklep o izvršbi In 5/2014 z dne 30.1.2014 v I. točki izreka razveljavi za izterjavo zakonskih zamudnih obrestih od zneska 195,41 EUR od 11.1.2014 dalje ter v tem obsegu predlog za izvršbo zavrne.
II. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu – I. točki izreka zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi In 5/2014 z dne 30.1.2014 glede izterjave glavnice v znesku 8.585,72 EUR, zakonskih zamudnih obresti nateklih do dne 10. 1. 2014 v znesku 195,41 EUR, zakonskih zamudnih obresti od zneska 8.585,72 EUR od 11.1.2014 dalje ter nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in II. točki izreka potrdi
III. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov (I. točka izreka) in dolžnikoma naložilo upniku v osmih dneh povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 237,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2Zoper ta sklep se pritožujeta dolžnika. Izpostavljata, da njun dolg ni specificiran, ker izpisek odprtih postavk ni bil priložen k predlogu za izvršbo. Po mnenju pritožbe so sporne zlasti obresti, ki niso specificirane. Vztrajata, da je bilo kršeno določilo 20a. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ker k izvršilnemu naslovu ni bila priložena overjena listina, ki bi izkazovala zapadlost celotne terjatve. Predlagata, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnikov v celoti ugodi in predlog upnika v celoti zavrne.

3Upnica je na pritožbo odgovorila in se zavzema za njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V skladu z določilom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in razlogov iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti. Preizkus je pokazal. da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev določb postopka, je pa pri svoji odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo v zvezi z obrestovanjem obresti, kar je narekovalo delno spremembo izpodbijanega sklepa.

6Po določbi drugega odstavka 53. člena ZIZ mora dolžnik svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložiti. Navesti mora dejstva, s katerimi ga utemeljuje in zanje predložiti ustrezne dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Omenjeno določilo je potrebno razumeti tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ, pri čemer na nekatere razloge pazi sodišče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ).

7V skladu s prvim odstavkom 44. člena ZIZ sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi, s katerim dovoli izvršbo, navede upnika in dolžnika z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, izvršilni naslov oziroma verodostojno listino, dolžnikovo obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter druge podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Sodišče pri odločanju o utemeljenosti predloga za izvršbo presoja, ali obstoji upnikovo materialnopravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova ter ustreznost sredstev in predmetov izvršbe. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče lahko preizkusi utemeljenost predloga za izvršbo glede usklajenosti izterjevane terjatve s terjatvijo iz izvršilnega naslova, če vsebina predloga tak preizkus omogoča.

8V konkretnem primeru je izvršilni naslov notarski zapis, v katerem je sklenjena pogodba o enkratnem dolgoročnem kreditu, s katero je dal upnik kreditojemalcu enkratni dolgoročni kredit v višini 9.500,00 EUR, pri čemer so opredeljene anuitete kredita v višini 223,47 EUR. Določene so pogodbene obresti in specificirana obrestna mera. V izvršilnem naslovu je tudi dogovorjena možnost odpovedi kreditne pogodbe pred iztekom pogodbenega roka in zahtevanje vračila celotnega dolga, če kreditojemalec kljub opominu in določilu naknadnega roka zamuja s plačilom začetne ali dveh zaporednih anuitet (11. člen kreditne pogodbe).

9Stranki sta se v skladu z določili 4. člena Zakona o notariatu v zvezi z 20.a členom ZIZ tudi dogovorili za neposredno izvršljivost te notarske listine glede vseh dogovorjenih obveznosti.

10Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (20.a člen ZIZ). Določba tretjega odstavka 20.a člena ZIZ določa, da za dokaz zapadlosti terjatve v primeru, če ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. V petem odstavku istega člena pa je določeno, da se pisna izjava upnika vroča priporočeno po pošti. Če upnik pisno izjavo vroča priporočeno po pošti in za tak način vročanja predloži tudi dokaz - potrdilo oddaji pošiljke, je s tem zadostil pogojem iz 20.a člena ZIZ.

11Dolžnika ne navajata, da nista prejela opomina oziroma odstopa od pogodbe s strani upnice. Upnica pa je k svojemu predlogu priložila tako opomin z dne 11.4.2013, kot tudi odpoved kreditne pogodbe z dne 19.9.2013, za katera je izkazala, da ju je poslala dolžnikoma priporočeno s povratnico. Ker je upnik zadostil zakonskim pogojem in pravilno odstopil od pogodbe ter si s tem pridobil dokaz o zapadlosti terjatve, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ta ugovorni razlog, ki ga pavšalno uveljavljata dolžnika.

12Upnikova terjatev izhaja iz izvršilnega naslova, na katerega je sodišče v izvršilnem postopku vezano (načelo formalne legalitete). Zato mora dolžnik, ki zatrjuje, da je le ta drugačna, to tudi dokazati. V obravnavanem primeru pa dolžnika zgolj pavšalno grajata, da njunega dolga upnik ni specificiral in da zlasti ni razvidno, koliko dolgujeta iz naslova glavnice in koliko iz naslova obresti. Upnik je k svojemu predlogu priložil natančno specifikacijo (priloga A2) zahtevanega zneska, in sicer je na dan 10.1.2014 obveznost dolžnikov znašala 8.585,72 EUR glavnice, 195,41 EUR zapadlih obresti (od 4.10.2013 do 10.1.2014), skupaj torej 8.781,13 EUR. Iz priloženega izpiska transakcij v obdobju od 20. 4. 2012 do 10. 1. 2014 so razvidne posamezne transakcije, datum knjiženja in datum valute le-teh ter opravljen promet v breme oziroma v dobro. Takšen izpis dolžnikoma nedvomno omogoča preizkus višine izterjevane terjatve. Ugovorne navedbe o nedoločnosti terjatve in nezmožnosti preizkusa je prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno zavrnilo.

13V predlogu za izvršbo je upnik pravilno zahteval glavnico v znesku 8.585,72 EUR in natekle zakonske zamudne obresti od 4.10.2013 do 10.1.2014 v znesku 195,41 EUR. Pod tretjo alinejo predloga za izvršbo pa je zahteval še zakonske zamudne obresti na kapitalizirano glavnico 8.781,13 EUR . Od zapadlih, pa ne plačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, razen če zakon ne določa drugače (zakon določa drugače za t.i. procesne obresti, to so obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (381. člen Obligacijski zakonik; v nadaljevanju OZ)). Gre za t.i. prepoved obrestnih obresti. Morebitno pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti, je nično (375. člen OZ).

14Sodišče prve stopnje v predmetnem izvršilnem naslovu ni imelo podlage za dovolitev izvršbe za tako imenovane procesne obresti. OZ v citiranem 381. členu sicer določa, da je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Vendar lahko upnik v izvršbi zahteva le tiste obresti, katere ima priznane v izvršilnem naslovu in ne more zahtevati obresti od kapitaliziranih obresti. Obveznost dolžnika, ki izhaja iz sklepa o izvršbi, mora biti enaka obveznosti iz izvršilnega naslova. Upnik je torej na dan 10.1.2014 upravičen le do glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zaradi česar je bilo potrebno v tem delu pritožbi dolžnikov na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ delno ugoditi, sklep o izvršbi v tem delu razveljaviti in v delu tretje alineje predloga za izvršbo določiti zakonske zamudne obresti od 10.1.2014 dalje le od glavnice v znesku 8.585,72 EUR in ne tudi od zakonskih zamudnih obresti v višini 195,41 EUR (torej od kapitalizirane glavnice 8.781,13 EUR - 195,41 EUR = 8.585,72 EUR). Tako je sedaj izvršba dovoljena za glavnico v znesku 8.585,72 EUR, zakonske zamudne obresti do 10.1.2014 v znesku 195,41 EUR in zakonske zamudne obresti od 8.585,72 EUR od 11.1.2014 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 237,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

15Delna sprememba odločitve o ugovoru, pa ni terjala spremembe stroškovne odločitve, saj sta dolžnika s svojim ugovorom uspela le v manjšem delu, glede katerega posebni stroški niso nastali. Sodišče druge stopnje je zato v preostalem delu pritožbo dolžnikov zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (v katerem se izpodbijani sklep nanaša na I., II. in IV. alinejo predloga za izvršbo I. točke izreka in II. točko izreka) sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnika sta sicer s pritožbo delno uspela, vendar pa je glede na sorazmerno majhen uspeh sodišče druge stopnje odločilo, da sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16Prav tako krije sam svoje stroške pritožbenega postopka upnik (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Z navedbami, ki jih je podal že v odgovoru na ugovor k pritožbeni presoji ni pripomogel.