VSM sklep R 84/2011

Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

1Okrajno sodišče v Mariboru je s svojo vlogo z dne 2. 6. 2011 predlagalo, da Višje sodišče v Mariboru odloči v sporu o pristojnosti na osnovi prvega odstavka člena 25 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZPP, ki se smiselno uporablja na podlagi člena 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) tudi za postopek izvršbe in zavarovanja. Navedeno sodišče utemeljuje svoj predlog z ugotovitvijo, da želi predlagateljica od sodišča doseči začasno ureditev stikov med njo kot mamo in mladoletnim otrokom A. N. kot njenim sinom in to izven tekočega sodnega postopka, ker pa bo moral biti sprožen pred okrožnim sodiščem glede na naravo obravnavanega razmerja pravdni ali kakšen drug postopek, za odločanje v tem pa bo vsekakor pristojno Okrožno sodišče v Mariboru, na osnovi prvega odstavka 10.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), po mnenju predlagajočega sodišča ne pride v poštev uporaba določb člena 266 ZIZ. Pri tem navedeno sodišče poudarja usmeritev noveliranih določb ZZZDR k cilju zakonodajalca, da poenoti stvarno pristojnost in specializacijo sodišč v sporih iz družinskih razmerij z oblikovanjem družinskih oddelkov na okrožnih sodiščih, kjer bo zagotovljeno učinkovitejše in strokovno specializirano obravnavanje teh zadev. Temu je sledila tudi ureditev v pravdnem postopku, kjer je prav tako določena izključna stvarna pristojnost okrožnih sodišč v vseh sporih iz družinskih razmerij, ki odločajo bodisi v pravdnem ali nepravdnem postopku. Predlagajoče sodišče pri tem smiselno nakazuje na analogno uporabo določb člena 101 Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ki v 5. točki drugega odstavka citiranega člena izrecno določa, da je okrožno sodišče stvarno pristojno za odločanje na prvi stopnji, tudi o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih.

2.Za odločanje v tej zadevi ostaja stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru (v izvršilnem postopku).

3.Po mnenju višjega sodišča je treba upoštevati tudi v danem primeru pomen in težo določb člena 266 ZIZ, ki določa pristojnost okrajnega sodišča za odločanje o začasnih odredbah, kadar ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek. To je splošna določba, ki velja praviloma za vse primere, razen v kolikor ni to z zakonom izrecno izključeno, ker pač posebni zakon napotuje na drugo stvarno pristojnost. Izvršilno sodišče je torej praviloma vselej pristojno glede odločanja o tem ukrepu zavarovanja, v kolikor matični postopek o odločanju o glavni stvari še ni uveden. Na določbe o stvarni pristojnosti morajo sodišča vedno paziti, stvarna pristojnost sodišče je tudi točno določena in razmejena s predpisi in tega v posameznem primeru brez dane podlage ni mogoče nedopustno širiti. Kakršnokoli sklicevanje na analogno uporabo določb 5. točke drugega odstavka 101. člena ZS tako po mnenju višjega sodišča ne pride v poštev, saj je očitno po volji zakonodajalca iz učinkovanja določb člena 266 ZIZ izrecno izvzeto le odločanje o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, v gospodarskih sporih in sporih v zvezi z intelektualno lastnino.

4.Čeprav je področje družinskega prava posebej varovano in ureditveno strnjeno tako s procesnega kot materialnopravnega vidika, pa v pristojnostnih določbah ZS ni posebej navedeno in obravnavano, prav tako pa po mnenju višjega sodišča na drugačno ureditev v zvezi z odločanjem o predlogih za izdajo začasne odredbe pred uvedbo postopka ni mogoče sklepati, izhajajoč iz določb prvega odstavka člena 10.a ZZZDR. Ta res določa stvarno pristojnost okrožnih sodišč na prvi stopnji za odločanje o zadevah iz tega zakona, za katere so pristojna sodišča, bodisi, da ta odločajo v pravdnem ali nepravdnem postopku. Vendar pa se to utemeljeno razume kot odločanje o glavni stvari, sicer pa je po mnenju višjega sodišča ta določba preveč splošna, da bi bilo mogoče iz nje sklepati tudi na neučinkovanje določb člena 266 ZIZ kot splošne določbe. Predlagajoče sodišče sicer omenja, da okrožna sodišča odločajo po pravilih zavarovanja iz določb ZIZ tudi kadar je o predlagani začasni odredbi sprožen pravdni ali kakšen drug postopek, s čimer nekako nakazuje da ni bilo potrebe, da bi v členu 10.a ZZZDR bilo posebej omenjeno tudi obravnavanje sodišča po pravilih izvršilnega postopka. Vendar pa ni mogoče spregledati, da pri odločanju o začasnih odredbah znotraj odprtega postopka o glavni stvari na uporabo določb izvršilnega postopka napotuje člen 411 ZPP.

5.Čeprav je osnovno vodilo v tovrstnih razmerjih varovanje interesov otroka in zagotavljanje pravilnega in stabilnega položaja tega v razmerju do staršev, tako z vidika njegovega nadaljnjega razvoja in kvalitete življenja, pa le ni mogoče spregledati, da po drugi strani npr. izvršilno sodišče odloča o tako pomembni stvari kot je realizacija odločb izdanih v teh razmerjih. Zato tudi ni mogoče odvzeti kredibilnosti izvršilnemu sodišču pri odločanju o začasnem izvajanju stikov otroka s staršema do uvedbe postopka o glavni stvari. Višje sodišče pa pri tem tudi še pripominja, da je npr. v kompetenčnem sporu Vrhovno sodišče v judikatni zadevi VIII R 9/2004 tudi odločilo, da je v primeru, ko še ni začet postopek, za začasno odredbo v zavarovanje terjatve, o kateri bi kot stvarno pristojno sicer odločalo delovno sodišče, za odločitev pristojno redno sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. Tudi v tem primeru predstavlja odločitev o glavni stvari obravnavanje specifičnega razmerja, ki je tudi prepuščeno v obravnavo specializiranemu sodišču, pa je kljub temu navedeno sodišče odločilo, da pa o začasni odredbi pred uvedbo postopka o glavni stvari odloča redno sodišče v izvršilnem postopku.

6.Po mnenju Višjega sodišča tako predlogu Okrajnega sodišča v Mariboru ni mogoče ugoditi in samo ostaja stvarno pristojno za obravnavanje predloga o začasni odredbi v navedeni smeri.