10. člen ZZZDR-UPB1

Tožnik ni aktivno legitimiran uveljavljati odškodnine za škodo, za katero meni, da je bila prizadejana njegovima otrokoma, ker država ni ustrezno zavarovala njunih interesov, pa bi jih morala. Če je škoda nastala otrokoma, lahko odškodnino zanjo uveljavljata le sama. Trditve tožeče stranke niso takšne, da bi omogočale ugoditev tožbenemu zahtevku po ZVPSBNO, če bi bil tak zahtevek postavljen (pa ni bil), bi ga moralo sodišče prve stopnje (zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk) zavreči. Protipravnost je podana le, če je ravnanje sodnika v očitnem nasprotju z zakoni ali če je njegova razlaga predpisa namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Za presojo protipravnosti je odločilno, ali je sodnik ravnal v nasprotju s profesionalnimi standardi sodniške službe. Pravica do stikov med starši in otroki (za razliko od pravice staršev in otroka do skupnega življenja) pomeni po ustaljeni praksi ESČP poseg v trdo jedro pravice do družinskega življenje; prekinitev družinskih vezi upravičujejo zgolj zelo izjemne okoliščine. Dolgotrajno odločanje o dodelitvi deklice in njenih stikih z očetom ob vednosti sodišč, da mati deklico od očeta odtujuje, in ob hkratni nemož

Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.

Za odločanje o predlogih za zavarovanje z začasnimi odredbami in za samo zavarovanje v primeru, da je začasna odredba predlagana še preden je uveden pravdni ali kakšen drug postopek, četudi se s predlagano začasno odredbo predlaga začasna prekinitev stikov med staršem in otrokom, je stvarno pristojno okrajno sodišče.

Po mnenju višjega sodišča je treba upoštevati tudi v danem primeru pomen in težo določb člena 266 ZIZ, ki določa pristojnost okrajnega sodišča za odločanje o začasnih odredbah, kadar ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek. To je splošna določba, ki velja praviloma za vse primere, razen v kolikor ni to z zakonom izrecno izključeno, ker pač posebni zakon napotuje na drugo stvarno pristojnost. Izvršilno sodišče je torej praviloma vselej pristojno glede odločanja o tem ukrepu zavarovanja, v kolikor matični postopek o odločanju o glavni stvari še ni uveden. Na določbe o stvarni pristojnosti morajo sodišča vedno paziti, stvarna pristojnost sodišče je tudi točno določena in razmejena s predpisi in tega v posameznem primeru brez dane podlage ni mogoče nedopustno širiti. Kakršnokoli sklicevanje na analogno uporabo določb 5. točke drugega odstavka 101. člena ZS tako po mnenju višjega sodišča ne pride v poštev, saj je očitno po volji zakonodajalca iz učinkovanja določb člena 266 ZIZ izrecno izvzeto le odločanje o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, v gospodarskih sporih in sporih v zvezi z intelektualno lastnino. Čeprav je področje družinskeg