VSL sklep PRp 5/2009

Predlogu sodnice Okrajnega sodišča v Trbovljah se ugodi in se za odločanje o zahtevi za sodno varstvo storilke zoper plačilni nalog Davčnega urada določi kot krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Davčni urad je kot prekrškovni organ izdal po svoji pooblaščeni uradni osebi storilki plačilni nalog zaradi kršitve 1. odstavka 18. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV). Zoper ta plačilni nalog je storilka v roku vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ posredoval Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot pristojnemu organu za odločanje o vloženi zahtevi za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom izdanim 1. 10. 2008 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje o vloženi zahtevi za sodno varstvo in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Trbovljah. Sodnica Okrajnega sodišča je vložila predlog za odločitev o sporu o pristojnosti, saj Okrajno sodišče v Ljubljani v obravnavani zadevi ni upoštevalo, da gre za kršitev davčnega predpisa, za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa pa je v takih primerih po določbi 1. odstavka 214. člena ZP-1 izključno krajevno pristojno okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča, torej Okrajno sodišče v Ljubljani. Zato predlaga, da višje sodišče na podlagi 2. odstavka 82. člena in 1. odstavka 83. člena ZP-1 odloči v sporu o pristojnosti.

Po določbi 1. odstavka 214. člena ZP-1 je v postopku o prekršku v primerih kršitev davčnih, deviznih, carinskih, trošarinskih in drugih finančnih predpisov za vse zadeve iz pristojnosti okrajnih sodišč z območja posameznega okrožnega sodišča izključno krajevno pristojno tisto okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča. Zakonodajalec je pri določanju izključne krajevne pristojnosti za kršitve določenih predpisov uporabil izraz »finančni predpisi«, ki je upoštevajoč jezikovno razlago konkretiziran podrobneje le s sklicevanjem na kršitve davčnih, deviznih, carinskih in trošarinskih predpisov, medtem ko je ta izraz pomensko odprt v primerih kršitve drugih finančnih predpisov. Z ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 97/2001) se določa obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu - prispevki za socialno varnost) v skladu z zakoni, na podlagi katerih so prispevki uvedeni ter določa osnovo za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zaposlovanje. S tem zakonom se določa tudi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost od drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Po določbi 17. člena navedenega zakona nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov po tem zakonu opravlja davčni organ v skladu s posebnimi predpisi. Tako po določbi 3. odstavka 2. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 25/05 itd.) določbe tega zakona, ki se nanašajo na davke, veljajo med drugim tudi za prispevke za socialno varnost, uvedene v skladu z zakonom, če ni s tem zakonom drugače določeno. Tako je tudi ugotavljanje obveznosti in določitev rokov plačila prispevkov za socialno varnost naloženo davčnemu organu iz 4. člena Zakona o davčnem postopku. Tudi v konkretnem primeru je kot prekrškovni organ v hitrem postopku nastopil Davčni urad, ki je storilki izdal plačilni nalog, ker v zakonsko predpisanem roku ni predložila obračuna prispevkov za socialno varnost, zoper tako odločitev pa je vložila storilka zahtevo za sodno varstvo. V obravnavanem primeru je tako navedeno kršitev nedvomno umestiti že v sam pojem »davčnih kršitev« in ni potrebna niti vsebinska razlaga pojma »drugih finančnih predpisov«, po določbi 1. odstavka 214. člena ZP-1 pa je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega urada kot prekrškovnega organa izključno krajevno pristojno tisto okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča, to pa je v konkretnem primeru Okrajno sodišče v Ljubljani. To se je tako nepravilno izreklo za krajevno nepristojnega s tem, da se je pri svoji odločitvi sklicevalo le na klasifikacijo po kateri naj bi kršitev predpisa ZPSV sodila v področje socialnega varstva in zavarovanja, pri tem pa prezrlo določbe samega ZPSV, ki določajo kdo je pristojen za nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov po tem zakonu. V ta nadzor pa sodi tudi ugotavljanje in odločanje v postopku o prekršku zaradi kršitve določb ZPSV. Višje sodišče je zato predlogu okrajne sodnice okrajnega sodišča ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.