214. člen ZP-1

Zakon v tem primeru predvideva tako imenovano izbirno pristojnost, ki pomeni da organ izvršilne veje oblasti v vsakem konkretnem primeru (upoštevaje načelo smotrnosti) sam presodi, ali bo obvestilo poslal sodišču na območju katerega ima storilec stalno prebivališče, ali sodišču na območju katerega ima začasno prebivališče.

Če potrdilo o vročitvi odločbe storilcu ne obstaja, v zvezi z izpolnjevanjem pogoja za zavrnitev iz 9. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 sodišče presoja zgolj to, ali se je oseba lahko dejansko seznanila z odločbo nizozemskega organa in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe oz. vložitev pravnega sredstva. Za priznanje in izvršitev se celo ne zahteva dejanska seznanitev, temveč zadošča zgolj možnost dejanske seznanitve. Storilec je na zaslišanju z dne 20.3.2025 sicer zatrjeval, da ni prejel nobene listine iz Nizozemske v tej zadevi. Vendar pa iz odgovora nizozemskega organa z dne 3.2.2025 izhaja, da so mu pisanje vročali skladno z nacionalnim pravom, in sicer so prvič pisanje poslali dne 22.8.2023, dva opomina pa so poslali dne 6.11.2023 in 25.12.2023, pri čemer se nobeno od pisanj ni vrnilo kot nevročeno. Tovrstnim navedbam o načinu vročitve organa države članice EU pa sodišče v celoti sledi.

Izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju po sedmem odstavku 214. člena Zakona o prekrških (ZP-1) je vezana na kumulativne pogoje, (i) da je bil prekršek storjen z z motornim vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici EU, in da je podan eden od alternativnih pogojev: a) da ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška, ali b) pridobiti njegovo izjavo o prekršku, oziroma c) odločbe o prekršku storilcu ni bilo mogoče izdati na kraju storitve prekrška, pri čemer se slednji pogoj nanaša na posebne določbe iz 48.b člena ZP-1, ki pa tudi urejajo položaje, kadar je bil prekršek storjen z motornim vozilom, ki je bilo registrirano v drugi državi članici EU.

Pritožnik namreč z izpostavljanjem pristojnosti sodišča po domicilnem principu posredno utemeljeno izpodbijanemu sklepu očita obremenjenost z bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku, ker iz izpodbijanega sklepa ne izhaja odločitev o preklicu odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.

Izključna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju je podana vselej, ko se odloča o imetniku vozniškega dovoljenja, ki ni bilo izdano v Republiki Sloveniji. Dejstvo, da je storilec tudi imetnik slovenskega vozniškega dovoljenja, ki je poteklo v letu 2015, na to ne vpliva.

Izhajajoč iz namena ZPPDFT-1 je potrebno šteti, da je ukrep iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona ukrep, ki preprečuje uporabo (finančnega) sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, zaradi česar je po namenu zakona potrebno kršitev šteti kot kršitev drugega finančnega predpisa, za kar pa je na podlagi prvega odstavka 214. člena ZP-1 določena izključna pristojnost okrajnega sodišča, ki ima sedež na okrožnem sodišču.

Za določitev nadomestnega zapora je lahko pristojno le okrajno sodišče. V trenutku vložitve predloga za določitev nadomestnega zapora storilec imel še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu na območju, ki spada pod pristojnost Okrajnega sodišča v Celju . S trenutkom, ko je sodišče prve stopnje s pozivom storilca obvestilo o uvedbi postopka, se je krajevna pristojnost ustalila, o stvarni pristojnosti za odločanje v postopku za določitev nadomestnega zapora pa ne more biti dvoma in ta ni odvisna od kraja storilčevega prebivanja, saj je za odločanje v teh postopkih pristojno okrajno sodišče. Iz pritožbenih navedb, da storilec stalno prebiva v tujini in da v Slovenijo ne prihaja, in podatkov o odprtih postopkih za izterjavo neplačanih davčnih obveznosti po sklepih o davčnih izvršbah, kot izhajajo iz obvestila FURS o obstoju okoliščin za odreditev nadomestnega zapora z dne 4. 11. 2019 (listna št. 1 spisa), mogoče utemeljeno sklepati, da obstajajo okoliščine, ki onemogočajo izvršitev in posledično odreditev nadomestnega zapora.

V konkretnem opisu prekrška na plačilnem nalogu Finančne uprave Republike Slovenije je kot kraj storitve prekrška sicer res naveden kraj Ljubljana, vendar pa iz podatkov v spisu in celotnega opisa prekrška ne izhaja, da bi bil očitan prekršek dejansko storjen v Ljubljani oziroma da bi storilec moral delovati v Ljubljani. V opisu prekrška navedeni kraj, kjer bi storilec moral delovati, tako nima dejanske in pravne podlage oziroma glede na celoten opis prekrška in navedene zakonske določbe to ni pravilen kraj storitve očitanega prekrška.

Ker je bila storilcu s sodbo pravnomočno izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, bi moralo sodišče odločanje o predlogu storilca za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja odstopiti sodišču, ki je bilo pristojno za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Na podlagi tretjega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, zato so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin.

Predpostavka za uporabo zakonske analogije je pravna neurejenost konkretnega dejanskega stanu, torej pravna (zakonska) praznina.

Okrajno sodišče je izdalo sklep o določitvi uklonilnega zapora, storilec prekrška pa je v času, ko je še imel stalno prebivališče na območju tega sodišča, predlagal, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. V času začetka postopka za nadomestitev plačila globe je torej določba tretjega odstavka 202.b člena ZP-1 za to določala pristojnost sodišča, ki je izdalo sklep o uklonilnem zaporu. Storilec prekrška je sicer med postopkom odločanja o njegovem predlogu spremenil stalno prebivališče, ki ni več na območju pristojnosti tega sodišča, ker pa je bil v obravnavanem primeru sklep o določitvi uklonilnega zapora že izdan, se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno.

Pristojni organi izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb brez dodatnih formalnosti in pri odločanju presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa zakon. Tako domače sodišče v postopku priznanja in izvršitve tuje odločbe odloča na podlagi odločbe, ki jo je treba izvršiti, potrdila iz priloge ZSKZDČEU in prevoda le-tega. Sodišče lahko zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje le v primeru, če je podan kakšen od razlogov nedopustnosti izvrševanja.

V predmetni zadevi se namreč pred iztekom absolutnega zastaralnega roka globe še ni začela izvrševati, saj se z vložitvijo predloga za izvršitev odločbe, s katero je izrečena sankcija za prekršek, pristojnemu izvršitvenemu organu druge države članice, začne šele postopek izvršitve denarne kazni (globe) v drugi državi članici EU, za začetek izvrševanja globe v smislu 44. člena ZP-1 pa je treba šteti tisti trenutek, ko se začne postopek prisilne izterjave globe tj. trenutek izdaje sklepa o davčni izvršbi.

Postopek izvršitve denarne kazni (globe) v drugi državi članici EU se začne z vložitvijo predloga za izvršitev odločbe, s katero je izrečena sankcija za prekršek, pristojnemu izvršitvenemu organu druge države članice.

Drugi stavek četrtega odstavka 214. člena ZP-1 določa (izključno) krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Celju le za odločanje o prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja v t.i. posebnem postopku (in se ne razteza na položaje, ko sodišče to sankcijo izreče hkrati s sodbo).

Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da je preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen. Določbo 82. člena ZP-1 je treba razlagati tako, da se nanaša le na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti.

Na podlagi 1. odstavka 214. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa kot prekrškovnega organa, ki je bil storilki izdan zaradi kršitev ZPSV, ki jo je umestiti v pojem „davčnih kršitev“, izključno krajevno pristojno okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča.