83. člen ZP-1

Izvršitveno ravnanje je opisano kot storitev, kar pomeni, da so za ugotavljanje kraja prekrška bistvena izvršitvena ravnanja neposrednega storilca. Do teh pa ni prišlo na sedežu pravne osebe, temveč s protipravnim izvajanjem zdravstvene dejavnosti oziroma oglaševanjem v Mariboru in Šentilju v Slovenskih goricah. Sedež pravne osebe z vidika izvršitvenega ravnanja tako ni odločilen in je po ugotovljenem pritrditi Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

Prekršek naj bi bil izvršen z opustitvijo dolžnega nadzorstva, za katero je treba po naravi stvari šteti, da je bilo izvršeno na sedežu pravne osebe oziroma sedežu samostojnega podjetnika, razen če je očitno, da je bilo dejanje izvršeno drugje.

Izhajajoč iz namena ZPPDFT-1 je potrebno šteti, da je ukrep iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona ukrep, ki preprečuje uporabo (finančnega) sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, zaradi česar je po namenu zakona potrebno kršitev šteti kot kršitev drugega finančnega predpisa, za kar pa je na podlagi prvega odstavka 214. člena ZP-1 določena izključna pristojnost okrajnega sodišča, ki ima sedež na okrožnem sodišču.

ZP-1 ne vsebuje izrecne določbe za določitev trenutka, po katerem se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno. Ker je Okrajno sodišče v Črnomlju začelo z vodenjem postopka o prekršku zoper obdolženca, kar neobhodno implicira tudi opravo (predhodnega) preizkusa krajevne pristojnosti sodišča za vse obdolžencu očitane prekrške, se po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za krajevno nepristojno.

Glede na opis prekrška je jasno, da za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice. Za določitev kraja prekrška je zato treba uporabiti t. i. delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.

Primarna je pristojnost po kraju storitve prekrška. Sodišče, ki odstopa zadevo drugemu sodišču glede na sedež pravne osebe oziroma odgovorne osebe ali prebivališče obdolženca, mora razlog za odstop posebej utemeljiti.

Za odločanje o sporu o pristojnosti med okrajnima sodiščema z območij različnih višjih sodišč je stvarno pristojno Vrhovno sodišče.

Na podlagi 1. odstavka 214. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa kot prekrškovnega organa, ki je bil storilki izdan zaradi kršitev ZPSV, ki jo je umestiti v pojem „davčnih kršitev“, izključno krajevno pristojno okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča.