VSK sodba PRp 38/2014

Pritožbi obdolženega B.V. se deloma ugodi in izpodbijana sodba tudi po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obdolženemu za prekršek po petem odstavku 37. člena ZPrCP določi globa 120,00 EUR (stranska sankcija kazenskih točk za ta prekršek pa ne določi), ter izreče enotna globa 1.320,00 EUR ter stranska sankcija 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B.

Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in v preostalem nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi odgovoren, v prvi alineji izreka, za prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, ter mu zanj določilo globo 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk, za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B, v drugi alineji izreka, odgovoren za prekršek po petem odstavku 37. člena ZPrCP in mu zanj določilo globo 500,00 EUR in pet kazenskih točk, za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B, nato pa mu je na podlagi 27. člena Zakon o prekrških (ZP-1) izreklo enotno globo 1.700,00 EUR in 23. kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B. Sklenilo je še, da mora obdolženec na podlagi prvega odstavka 144. člena ZP-1 plačati sodno takso v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe, sicer se prisilno izterja.

Zoper sodbo je obdolženec vložil pritožbo, kot navaja, iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da ugotovi, da odgovoren za očitane prekrške, podredno, da sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

Pritožba je deloma utemeljena, sodbo pa je bilo treba spremeniti tudi po uradni dolžnosti.

Težišče pritožbenih navedb v katerih obdolženi izraža svoje nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem je v očitku sodišču prve stopnje, da ne bi smelo šteti za priznanje obeh prekrškov, saj je povedal, da je spil štiri piva, v nadaljevanju pa izrecno povedal, da je med vožnjo izpustil airbag zaradi česar je izgubil nadzor nad upravljanjem vozila, nikakor pa ni nadzora izgubil zaradi alkoholiziranosti, oziroma tudi če bi, bi se moralo sodišče do tega opredeliti in obrazložiti zakaj šteje, da je podana vzročna zveza med alkoholiziranostjo in prekrškom po 37. členu ZPrCP in ne vzročna zveza med izpustom airbaga in prekrškov po 37. členu ZprCP.

Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je trditev obdolženca, da je izrecno povedal, da je med vožnjo izpustil airbag zaradi česar je izgubil nadzor nad upravljanjem vozila, pritožbena novota, saj zanjo v podatkih v spisu ni podlage. Obdolženec je v svojem zagovoru navedel naslednje: „Dejansko sem vozil pod vplivom alkohola, vendar kar se tiče povzročitve prometne nesreče ne zanikam, da je prišlo do teh posledic in sem dejansko zapeljal, vendar ne v posledici alkohola. Nekaj je v vozilu počilo, ne vem kaj. Jaz nisem ugotavljal, kaj je vzrok. AMZS mi je vozilo odpeljalo. Poudarim še, da sem imel v vozilu otroka, starega 5 let, in nisem divjal. Vozilo mi je zaneslo. Jaz dokazil o tem, da je prišlo do poškodbe v vozilu nimam. Povem, da so airbagi počili, da sem zadobil opeklino na roki. O tem dajem v spis obvestilo zdravniku z dne 7. junija 2013. Jaz se drugega o tej zadevi ne spominjam.“

Obdolžencu se ne očita, da je povzročil prometno nesrečo zaradi vožnje pod vplivom alkohola, pač pa, da je storil prekršek, opisan v 1. alineji izreka, s tem, da je vozil osebni avtomobil v cestnem prometu pod vplivom alkohola, prekršek opisan v 2. alineji izreka pa s tem, da kot voznik ni vozil po desni strani smernega vozišča na taki oddaljenosti od njegovega roba, da bi potekal promet varno in neovirano, saj je z vozilom zapeljal na desno stran vozišča, kjer je z desnim delom vozila oplazil oziroma trčil v več vozil. Vzročne zveze med alkoholiziranostjo in prekrškom po 37. členu ZPrCP torej sodišču prve stopnje ni bilo treba dokazovati, opredelilo pa se je do obdolženčevega zagovora, da je pred prometno nesrečo nekaj v vozilu počilo, saj je takšno navedbo štelo zgolj kot način njegovega zagovora. Tudi pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je prometna nesreča posledica nezanesljive vožnje obdolženca, ki vozila ni obvladoval, airbagi pa so se sprostili ob trčenju v drugo vozilo. Glede na povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dokazno oceno sprejelo v skladu z določbo drugega odstavka 133. člena ZP-1, kar pomeni, da je vestno pretehtalo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi ter utemeljeno zaključilo, da je podana odgovornost obdolženca glede obeh očitanih prekrškov.

Utemeljeno pa obdolženi izpodbija odločitev sodišča prve stopnje glede izrečene sankcije za prekršek po petem odstavku 37. člena ZPrCP. Zanj je namreč predpisan izrek globe v znesku 120,00 EUR (ZPrCP-A; Uradni list RS št. 57/2012 z dne 27.7.2012) in ne več globa in stranska sankcija kazenskih točk, kot sta bili predpisani z ZPrCP (Uradni list št. 109/2010 z dne 30. decembra 2010). Glede na to, da je sicer sodišče prve stopnje odločilna dejstva v sodbi pravilno ugotovilo in da je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa zgolj izdati drugačno sodbo, je višje sodišče ob uporabi določbe devetega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo v odločitvi o izreku sankcije za prekršek po petem odstavku 37. člena ZPrCP spremenilo tako, da se obdolžencu za ta prekršek določi globa 120,00 EUR (stranska sankcija kazenskih točk pa ne izreče) ter nato izreče enotna globa 1.320,00 EUR ter stranska sankcija 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B.

Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče, ob ugotovitvi, da druge kršitve na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti niso podane, izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka, sicer pa obdolženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v preostalem nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je sprejeta odločitev deloma v korist obdolženca, se sodna taksa za pritožbo ne določi (tretji odstavek 147. člena ZP-1).