VSK sklep II Kp 89335/2010

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog zagovornika obtoženega N.B. za izločitev dokazov.

Zoper sklep se pritožuje obtoženčev zagovornik. Navaja, da vlaga pritožbo iz razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravice do obrambe iz 29. člena Ustave RS, kršitev pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS, kršitev varstva tajnosti pisanj in drugih občil in 37. člena Ustave RS, kršitve pravice do odprave posledic kršitve človekovih pravic iz 15. člena Ustave RS ter kršitve pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP, torej iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP ter kršitve 15., 19., 35. in 37. člena Ustave RS ter kršitve 6. člena EKČP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da nedovoljeni dokaz izloči, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je obtoženčev zagovornik predlagal izločitev uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah na listovni št. 44 (gre za uradni zaznamek PP z dne 12.7.2010 o pregledu vsebine prekopiranih DVD zgoščenk, ki so bile najdene in zasežene med preiskavo osebnega avtomobila znamke x, reg. št. 1). Preiskava prej navedenega vozila je bila opravljena na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika opr. št. Kpd 1 in pri tej preiskavi so bile zasežene tri zgoščenke najdene v prtljažniku osebnega avtomobila. Obtoženčev zagovornik je v predlogu za izločitev dokaza trdil, da odredba ni bila izdana za zaseg zgoščenk, ki so predmet analize. V pritožbi ponavlja, da je bilo v odredbi za preiskavo osebnega vozila navedeno, naj se poiščejo naprave in material za izdelovanje ponarejenih kartic, ponarejene kartice, denar, osebni dokumenti in druge predmeti, ki bi služili kot dokaz v kazenskem postopku, kar po oceni pritožnika pomeni, da iz odredbe ne izhaja, da so bile med iskanimi predmeti tudi zgoščenke.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da so policisti ravnali skladno s pravili stroke kot tudi s takrat veljavno zakonodajo, saj bi se na zgoščenkah lahko nahajali relevantni dokazi (npr. podatki, ki se prinesejo na prazne kartice), zato po oceni sodišča prve stopnje pridobljeni dokaz ni nezakonit.

Obširne pritožbene navedbe odločitve sodišča prve stopnje ne morejo izpodbiti. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je bil preiskan osebi avtomobil, ki ga je uporabljal soobtoženi R.K.. Pri preiskavi je bil slednji navzoč, navzoči sta bili tudi dve priči in kot izhaja iz zapisnika o preiskavi (listovna št. 21 do 24), so bile pri preiskavi zasežene tudi tri zgoščenke najdene v prtljažniku osebnega avtomobila. V obravnavani zadevi se postavlja vprašanje, ali so policisti utemeljeno zaključevali, da tudi zasežene zgoščenke spadajo med predmete, ki naj se po odredbi poiščejo v preiskanem osebnem avtomobilu, torej, ali spadajo med naprave in material za izdelovanje ponarejenih kartic, ponarejene kartice, denar osebne dokumente in druge predmete, ki bi služili kot dokaz v kazenskem postopku. Tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov v oceno sodišča prve stopnje, da so policisti upravičeno zasegli zgoščenke, saj bi se na njih lahko nahajali relevantni podatki za izdelovanje ponarejenih kartic (tako npr. pripomočki, navodila) za izdelovanje ponarejenih kartic oziroma računalniški program v tej zvezi in podobno. Vse to pa nedvomno spada med „material za izdelovanje ponarejenih kartic“ kar je bilo zaobseženo v odredbi za preiskavo avtomobila. Pritožnik tako po oceni pritožbenega sodišča nima prav, da opredelitev predmetov, ki naj se zasežejo v odredbi niso bili določno izraženi v taki meri, da bi policisti pri izvedbi preiskave lahko zakonito zasegli zgoščenke.

Tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je policija zlorabila svoja pooblastila, ko je privolitev za preiskavo zgoščenk pridobila potem, ko je le-te že zasegla, kar pa je po oceni pritožnika v nasprotju s sedmim odstavkom 216. člena ZKP, ki določa ozko usmerjenost iskanja predmetov. Spisovni podatki potrjujejo, da je soobtoženi R.K. dal privolitev v pregled zgoščenk, zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

Preiskava je bila torej opravljena na podlagi odredbe sodišča (prvi odstavek 215. člena ZKP), o prisotnosti oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi (prvi in tretji odstavek 216. člena ZKP), preiskava tudi ni bila opravljena v nasprotju z določbami prvega, tretjega in četrtega odstavka 218. člena ZKP, zato dokazi pridobljeni na podlagi te odredbe, niso nezakoniti (219. člen ZKP). S tako preiskavo in zasegom treh zgoščenk tudi niso bile obtoženemu N.B. (katerega osebni avtomobil se niti ni pregledoval) kršene pravice iz 29. člena Ustave RS, 35. člena Ustave RS, 37. člena Ustave RS in 15. člena Ustave RS ter 6. člena EKČP kot zatrjuje pritožnik. Teh kršitev pritožnik ni izkazal.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).