VSL sklep I Cpg 84/2014

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe zaradi zavarovanja terjatve tožeče stranke v znesku 51.501,21 EUR s pripadki in izvršilnimi stroški na

- prepoved organizacijam za plačilni promet, da toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu izplačajo iz njenih računov vtoževani znesek s pripadki,

- na vpis zastavnih pravic v sodnem registru na 80% poslovnem deležu družbe P. d.o.o. in na 100% poslovnem deležu družbe M., d.o.o.,

- vpis predznambe zastavnih pravic v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Škofji Loki in na rubež premičnin dolžnika tožene stranke, ki naj bi ga opravil izvršitelj N. T. iz N..

2Proti sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. in 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožbeno sodišče izda predhodno odredbo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevala je tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni dovoljena.

5Sodišče druge stopnje najprej pojasnjuje, da je bil 9. 1. 2014 nad toženo stranko začet stečajni postopek. Zato je po samem zakonu prišlo do prekinitve postopka (4. točka 205. člena ZPP). Načeloma sodišča v teku prekinitve postopka ne morejo opravljati nobenih pravdnih dejanj, ker ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena ZPP). Izjemoma pa lahko senat, če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, izda odločbo. Smiselno enako velja tudi v postopku odločanja na drugi stopnji, če so bila pred prekinitvijo postopka opravljena vsa procesna dejanja v pritožbenem postopku. Kot izhaja iz podatkov spisa je bila pritožba tožeče stranke vložena 30. 12. 2013 (redna št. 45), toženi stranki pa je bila poslana v vednost 8. 1. 2014 (redna št. 50), torej pred prekinitvijo postopka. Zato procesna ovira za odločanje na drugi stopnji ni bila podana.

6Sodišče mora ves čas postopka paziti na pravni interes stranke v pritožbenem postopku. Ker je pritožbeni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe (343. člen ZPP), mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe (sklepa) ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena (1).

7Pritožba, vložena 30. 12. 2013 je bila še dovoljena. Vendar pa je zaradi začetka stečajnega postopka na strani tožene stranke nastala procesna situacija, ki onemogoča tožeči stranki v tem postopku doseči pravno korist na podlagi vložene predlagane predhodne odredbe.

8Predlog za izdajo predhodne odredbe je bil vložen 13. 12. 2013 (redna št. 37). Izpodbijani sklep pa je bil izdan 17. 12. 2013. Postopek s predhodno odredbo je bil torej začet pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko (9. 1. 2014). Začetek stečajnega postopka pa ima določene pravne posledice za postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka (tretji odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP, ki je bil spremenjen z novelo ZFPPIPP-F, Uradni list RS, št. 100/13 z dne 6. decembra 2013, z začetkom veljavnosti 7. decembra 2013). Gre za postopkovne določbe, v 48. členu Prehodnih in končnih določb ZFPPIPP-F, pa način in začetek uporabe spremenjenih določil 132. člena ZFPPIPP ni bil določen. Zato se je spremenjeno določilo 132. člena ZFPPIPP začelo tudi za ta postopek uporabljati z začetkom veljavnosti, to je s 7. decembrom 2013.

9Z dodano 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je zakonodajalec uredil procesno situacijo do katere lahko pride, če je bil postopek z začasno ali predhodno odredbo začet pred začetkom stečajnega postopka. V takšnem primeru se postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.

10To pa pomeni, da tudi, če bi sodišče druge stopnje ob vsebinskem preizkusu izpodbijanega sklepa prišlo do zaključka, da je pritožba utemeljena in bi izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, tožeča stranka zase ne bi mogla doseči nobene pravne koristi. Sodišče prve stopnje bi namreč moralo postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustaviti. Pri tem sploh ne bi bilo pomembno ali je predlagana predhodna odredba utemeljena ali ne.

11Tako se izkaže, da pritožba tožeče stranke zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Sodišče prve stopnje pritožbe ni zavrglo, zato je to storilo sodišče druge stopnje (1. točka 365. člena v zvezi s 352. in 366. členom ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).

12Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ. Zato, ker je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke zavrglo, mora sama nositi pritožbene stroške.

(1) Primerjaj pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Tretja knjiga, GV Založba, 2000, J. Zobec, stran 361.