VSL sodba I Cp 1785/2013

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 204312/2011 z dne 22.12.2011 v 1. in 3. odstavku izteka v veljavi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo prvi in tretji odstavek izreka v izreku te sodbe navedenega sklepa o izvršbi in zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.306,58 EUR s pripadki ter za povrnitev 65,84 EUR izvršilnih stroškov.

2Tožeča stranka v pritožbi navaja, da se pritožuje zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pa sodišču očita, da je prezrlo in se sploh ni opredelilo do njenih povsem določno zatrjevanih in izkazanih trditev, da je pri obračunu stroškov upoštevala, da v stanovanju v času vtoževane terjatve ni živel nihče. Obračunala je stroške na podlagi Stvarnopravnega zakonika (SPZ), 30. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih hiš in Pogodbe o opravljanju storitev. Gre za stroške, ki jih predpisi nalagajo v plačilo lastnikom posameznih delov stavb. V dokaz je predložila mesečne razdelilnike stroškov, iz katerih so razvidne vse dejanske podlage. Vročeni so bili tudi tožencu, ki ima status dejanskega lastnika. Določno je navedena dejanska in pravna podlaga zahtevka in kriteriji za razdelitev stroškov po računih. V spis so predložili dokazila, ki jih je sodišče nekritično in pavšalno zavrnilo. Dobave stanovanjske preskrbe so bile opravljene, storitve pa izvedene. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Brezpredmetne so sicer pritožbene navedbe o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) za spore, v katerih tožbeni zahtevek ne presega 2.000,00 EUR, predpisuje poseben postopek v sporih majhne vrednosti (členi 442-458). Poudarjeni sta načeli pospešitve in ekonomičnosti postopka, omejeno pa načelo materialne resnice, kar se med drugim odraža v tem, da prvostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter relativnih kršitev določb postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Tudi slednje pritožba vsebinsko uveljavlja, ko sodišču očita, da ni upoštevalo njenih navedb.

6Ob preizkusu izpodbijane sodbe z vidika njene materialnopravne pravilnosti, kar pritožbeno sodišče preizkuša tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa ugotavlja, da je prvo sodišče zmotno porazdelilo dokazno breme in zato sprejelo materialnopravno napačno odločitev.

7Primarno je toženec ugovarjal pasivni legitimaciji. Da je ta podana in zakaj, je prvo sodišče pravilno obrazložilo na peti strani izpodbijane sodbe in se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v tem delu v celoti sklicuje na prvostopenjsko sodbo. V zvezi z ugovorom toženca, da stroški za stanovanje pokojne B. L. niso mogli nastati, ker ga ni nihče uporabljal, pa je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz materialnopravno napačnega stališča, da za prazno stanovanje ni potrebno plačevati stroškov. Da temu ni tako, je tožeča stranka navedla v obeh vlogah, ki ju je podala tekom tega postopka (vloga z dne 9.3.2012 in z dne 25.4.2012) in se pri tem sklicevala na materialnopravne predpise: 17. v povezavi s 30. členom, 182. člen in 66. člen SZ-1, Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih hiš in Pogodbo o opravljanju storitev upravljanja 409/C-R., skupnih delov, prostorov in naprav v stanovanjsko-poslovni zgradbi T., ki jo je tudi vložila v spis (gl. prilogo A2). Pojasnila je tudi, da je pri obračunu stroškov upoštevala, da v stanovanju ne živi nihče. V dokaz temu je predložila razdelilnike stroškov za vtoževano obdobje, katerim je priložila tudi račune dobaviteljev.

8Za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, so odgovorni etažni lastniki v skladu s svojimi solastniškimi deleži, razen, če pogodba o medsebojnih razmerjih določa drugače; etažni lastniki so odgovorni tudi za plačilo stroškov, ki so posledica veljavno sprejetih sklepov (30. člen SZ-1). Iz priložene Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja (priloga A2; v nadaljevanju Pogodba o upravljanju) izhaja, da je osnovni delilni ključ za delitev stroškov, ki izhajajo iz lastništva, m2 neto lastniške površine posameznega lastnika in se za posamezno stanovanje upošteva najmanj ena oseba (17. člen Pogodbe o upravljanju). Delitev obratovalnih stroškov, to je stroškov v zvezi z dobavami in storitvami, potrebnimi za zagotovitev pogojev za bivanje v posameznem delu in v stavbi kot celoti, določa Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (v nadaljevanju Pravilnik). Skladno z njim se po številu uporabnikov posameznih enot delijo le v 27. členu opredeljeni stroški. Pa tudi za te stroške skladno z 28. členom Pravilnika velja, da se za posamezno prazno enoto šteje, da jo uporablja en uporabnik. Razen v 27. členu Pravilnika naštetih stroškov, se ostali obratovalni stroški delijo ali na posamezne enote (26. člen Pravilnika), ali po površini posamezne enote (25. člen Pravilnika). Tožeča stranka je zatrjevala, da je stroške delila skladno s predpisi (ki jih je vsaj deloma tudi navedla) in v dokaz v spis vložila mesečne razdelilnike stroškov skupaj s prilogami – računi, ki so bili podlaga za razdelilnike. Ker mora sodišče materialno pravo poznati, taka trditvena podlaga zadostuje. Tožena stranka pa je v zvezi z razdelitvijo stroškov navajala le, da stroški niso nastali, ker v stanovanju nihče ne živi. Ker materialno pravo določa način delitve stroškov, je na toženi stranki trditveno breme izpodbijanja pravilnosti v spis vloženih razdelilnikov, podkrepljenih z dokazi o višini stroškov, ki jih je upravnik razdelil (kar mu nalaga 66. člen SZ-1). Navesti bi morala katerih stroškov upravnik ni razdelil skladno z materialnopravnimi predpisi.

9Odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka, ker da tožeča stranka ni podala ustrezne trditvene podlage o tem, kaj predstavljajo vtoževani zneski oziroma kateri stroški in v kakšni višini so nastali ter zakaj, kljub temu, da je stanovanje zapečateno in ga nobeden ne uporablja, je napačna. Tožeča stranka je trdila in dokazovala, da je stroške obračunavala skladno s predpisi in Pogodbo o upravljanju ter predložila dokaze – razdelilnike stroškov ter listine, ki dokazujejo kateri stroški so bili razdeljeni. Ob pravilni uporabi materialnega prava je na toženi stranki trditveno breme o nepravilnosti razdelitve stroškov. Trditev v tej smeri pa tožena stranka ni podala.

10Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče prvostopenjsko sodbo spremenilo na podlagi 3. točke 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP tako, da je vzdržalo v veljavi prvi odstavek sklepa o izvršbi, s katerim je tožencu naloženo plačilo 1.306,58 EUR glavnice in zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov in dni zapadlosti, opredeljenih v predlogu za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine, ter v tretjem odstavku izreka, kjer je odmerjenih 65,84 EUR stroškov izvršilnega postopka.

11Izrek o stroških postopka je odpadel, ker jih tožeča stranka, ki je v postopku uspela, ni določno priglasila (163. člen ZPP).