VSL sodba I Cpg 622/2012

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

- razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 107444/2008 z dne 2. 12. 2008 v prvem odstavku izreka sklepa ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati: 82,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2008 dalje do plačila, 4.960,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2008 dalje do plačila, 4.960,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2008 dalje do plačila, 1.288,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2008 dalje do plačila in 9.775,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2008 dalje do plačila, v preostalem delu obrestnega dela tožbenega zahtevka pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka);

- vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 107444/2008 z dne 2. 12. 2008 v celoti v tretjem odstavku izreka (II. točka izreka);

- odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.611,74 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dne od dneva vročitve sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila (III. točka izreka).

2Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti razveljavi sklep o izvršbi ter tožbeni zahtevek zavrne, s stroškovno posledico.

3Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da predsednik nadzornega sveta tožene stranke ni imel pooblastila za sklenitev Pogodbe o poslovodenju (1) ter Sporazuma o prenehanju pogodbe o poslovodenju (2) s tožečo stranko kot pravno osebo (prim. 283. člen Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1), saj je uprava tisti organ delniške družbe, ki vodi posle družbe ter jo zastopa in predstavlja (266. člen ZGD-1). Kljub temu pa je zaključilo, da iz tega razloga Pogodba o poslovodenju ter Sporazum o prenehanju pogodbe o poslovodenju še nista nična, saj je tožena stranka prek uprave ti pogodbi kasneje s konkludentnimi ravnanji odobrila. Odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti zahtevka na plačilo storitev poslovodenja je pravilna.

6Pritožbeno stališče, da sta pogodbi nični že iz razloga, ker nasprotujeta določbi 266. člena ZGD-1, ki predstavlja prisilni predpis, ni utemeljeno, prav tako ne sklicevanje na odločbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 114/2004 z dne 6. 9. 2005, ki se nanaša na ničnost dogovora o spojitvi poslovnih deležev, ne pa na vprašanje pravilnega zastopanja. Določba prvega odstavka 86. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) predpisuje, da je pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom, nična, če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Določbe OZ, ki se nanašajo na pogodbe, se uporabljajo za vse vrste pogodb, razen če ni za gospodarske pogodbe izrecno drugače določeno (prvi odstavek 13. člena OZ). Pogodba, tudi gospodarska, se torej lahko sklene po zastopniku (prvi odstavek 69. člena OZ). Pogodba, ki jo sklene pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila (falsus procurator), zavezuje neupravičeno zastopanega, če jo ta pozneje odobri (prvi odstavek 73. člena OZ), odobritev pravnega posla pa zastopani lahko poda izrecno ali s konkludentnimi ravnanji (prvi odstavek 18. člena OZ). Sodišče prve stopnje je zato upravičeno presojalo, ali je uprava tožene stranke sporni pogodbi naknadno odobrila.

7Konkludentna izjava volje je ravnanje, delovanje ali obnašanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, kakšna je pravnoposlovna volja določene osebe, čeprav ta volja ni izrecno izražena. Gre za pravni standard, katerega vsebino napolni sodišče v vsakem primeru posebej. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje kot konkludentno izjavo volje tožene stranke štelo, da je S. J. dopustila opravljanje storitev poslovodenja ter te storitve po Sporazumu o prenehanju pogodbe o poslovodenju tudi delno plačala, nalog za plačilo pa je kot član uprave podpisal T. B.. Na podlagi teh okoliščin je pravilno ocenilo, da je uprava tožene stranke pogodbi odobrila. S pritožbenimi navedbami, da je uprava tožene stranke le izvrševala sklep nadzornega sveta o imenovanju za člana uprave, ni pa s tem vstopila v zunanje razmerje s tožečo stranko kot tretjo osebo, pritožnik ne omaje pravilnosti izpodbijane odločitve. Na stališče pritožnika, da kljub izvedenemu plačilu Sporazum o prenehanju pogodbe o poslovodenju ne more konvalidirati, ker je ničen, pa je tako sodišče prve stopnje kot pritožbeno sodišče že odgovorilo – pomanjkljivost pogodb glede zastopanja je bila sanirana s kasnejšo odobritvijo uprave tožene stranke.

8Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj ti stroški za pritožbeni postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Vse relevantne navedbe so bile namreč že podane tekom postopka pred sodiščem prve stopnje.

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) S to pogodbo sta se pravdni stranki dogovorili za poslovodenje družbe tožene stranke s strani S. J. za čas trajanja njegovega mandata za člana uprave.

(2) S tem sporazumom sta pravdni stranki določili plačilo za storitve poslovodenja za obdobje od 1. 1. 2008 do 3. 6. 2008 v znesku 26.069,00 EUR.