VSL sklep I Cpg 154/2013

I. Pritožba se zavrne v delu, ki se nanaša na predlagatelja Z. in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka, kolikor se nanaša na predlagatelja Z..

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se (v nepotrjenem delu) IV. točka izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se predlog zavrne.

III. Predlagatelji sami nosijo stroške odgovora na pritožbo.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: Sprememba predloga z dne 21.6.2010 se dovoli (I. točka izreka).

Ugotovi se, da ponujena denarna odpravnina v znesku 15,50 EUR za delnico družbe G. d.d. ni primerna (II. točka izreka).

Primerna denarna odpravnina za delnico družbe G. d.d. znaša 19,98 EUR za delnico (III. točka izreka).

Nasprotni udeleženec je dolžan, da predlagateljem izplača razliko med ponujeno denarno odpravnino v višini 15,50 EUR za delnico družbe G. d.d, z oznako G. in v tem postopku ugotovljeno primerno denarno odpravnino v višini 19,98 EUR za delnico družbe G. d.d., z oznako G., in sicer:

znesek 4,48 EUR za vsako posamezno delnico družbe G. d.d., z oznako G., z obrestmi, po katerih poslovna banka nasprotnega udeleženca obrestuje denarne depozite, vezane za obdobje, ki je enako obdobju od vpisa sklepa o umiku delnic z organiziranega trga (25.2.2010) do plačila, in sicer:

- predlagatelju Z., za 834 delnic z oznako G.,

- predlagatelju Gs d.d., za 500 delnic z oznako G.,

- predlagatelju J. za 3600 delnic z oznako G.,

- predlagatelju M. za 724 delnic z oznako G.,

- predlagateljici S. za 689 delnic z oznako G.,

- predlagateljici E. za 300 delnic z oznako G.,

- predlagateljici T. za 63 delnic z oznako G.,

- predlagatelju P. za 63 delnic z oznako G.,

- predlagatelju P. H. za 63 delnic z oznako G.,

- predlagatelju L. za 189 delnic z oznako G.,

- predlagateljici A. za 252 delnic z oznako G.,

v 15 dneh, pod izvršbo (IV. točka izreka).

Predlog tretjega predlagatelja J. se v delu, ki se nanaša na določitev primerne odpravnine in izplačilo razlike med ugotovljeno in primerno odpravnino za 200 delnic z oznako G., zavrne (V. točka izreka).

Postopek se v preostalem delu (glede predloga za naložitev obveznosti nasprotnemu udeležencu, da s predlagatelji sklene pogodbo o prevzemu delnic, s katero bo vsak posamezen predlagatelj v svojem imenu in za svoj račun prenesel delnice z oznako G. na nasprotnega udeleženca, nasprotni udeleženec pa bo od vsakega predlagatelja kot prenosnika prevzel te delnice proti plačilu primerne denarne odpravnine, ugotovljene v tem postopku, kot so ga predlagatelji podali v 3. alineji predloga z dne 3.3.2010) ustavi (VI. točka izreka).

2Nasprotni udeleženec se je pritožil zoper IV. točko izreka sklepa, uveljavljal je bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da ugodi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlog zavrne, oziroma da ga razveljavi ter v razveljavljenem delu vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Predlagatelji so na pritožbo odgovorili s predlogom pritožbenemu sodišču, da neutemeljeno pritožbo zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4Pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena.

5Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče z odločitvijo, da dovoli spremembo predloga, ki po svoji vsebini predstavlja tožbeni zahtevek v sporu iz premoženjskih razmerij (1. člen ZPP) sklenilo, da odloči o stvari, ki bi se morala reševati po pravilih pravdnega postopka v gospodarskih sporih. Sklep je mogoče iz tega razloga izpodbijati samo, če je nepravdno sodišče zagrešilo katero od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Odločba nepravdnega sodišča se lahko izpodbija s pravnimi sredstvi po določbah zakona o pravdnem postopku (2. in 3. odstavek 17. člena ZNP).

6Sodišče prve stopnje je opravilo preizkus višine ponujene denarne odpravnine za prevzem delnic od predlagateljev in jo s sklepom določilo v višini 19,98 EUR, kar je za 4,48 več od ponujene (15,50 EUR). Predlagatelji so delničarji, ki so na skupščini ugovarjali sklepu o umiku delnic z organiziranega trga in vložili predlog za prevzem njihovih delnic za plačilo primerne denarne odpravnine, ki naj jo določi sodišče v sodnem preizkusu po pravilih nepravdnega postopka (5. in 7. odstavek 101. člena Zakona o trgu finančnih inštrumentov – v nadaljevanju ZTFI v zvezi s 603. členom ZGD-1).

7Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo bistvo ureditve po 101. členu ZTFI, kot izbirno možnost delničarjev, da izkoristijo upravičenje, da se iz družbe izločijo ali pa da ostanejo imetniki delnic družbe, ne glede na nastale spremembe. Na slednje se položaj zavezanca za prevzem delnic ne nanaša.

8Položaj zavezanca za prevzem delnic, to je družbe, ki je delnice izdala, je urejen v razmerju z delničarji, ki se iz družbe izločajo. Pomen normiranja je v hkratnem zagotavljanju kupca delnic in realnega, torej poštenega nadomestila za prevzete delnice. (1)

9Družba mora v objavi umika delnic z organiziranega trga delničarjem, ki nasprotujejo temu umiku, ponuditi da bo prevzela njihove delnice za plačilo primerne denarne odpravnine (3. odstavek 101. člena ZTFI). Hkrati pa je za varovanje premoženjskega interesa upravičencev pomembno tudi vprašanje višine izplačila. Z vidika manjšinskih delničarjev je posledica umika v tem, da izgubijo prednosti, ki so povezane z možnostjo trgovanja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. (2)

10Za uveljavitev upravičenja po izločitvi mora delničar na skupščini ugovarjati sklepu o umiku delnic z organiziranega trga (ali uveljavljati okoliščine iz drugega stavka 5. odstavka 101. člena ZTFI) ter zahtevati, da družba od njega prevzame delnice. Če se s ponujeno višino denarnega nadomestila ne strinjajo, pa lahko zahtevajo sodni preizkus višine denarne odpravnine (7. odstavek 101. člena ZTFI).

Predlagatelj Z.

11Neutemeljena je pritožba v delu, v katerem nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec dolžan delničarju Z. za 834 delnic z oznako G., plačati 4,48 EUR za vsako posamezno delnico.

S tem, ko je navedeni delničar nasprotnemu udeležencu že izročil delnice, je izkoristil in tudi jasno izrazil svoje upravičenje izločitve iz družbe. S tem, ko je zahteval tudi sodni preizkus menjalnega razmerja pa si je pridržal tudi pravico, da na podlagi že sklenjene pogodbe, v primeru, če se v sodnem preizkusu izkaže, da je primerna odpravnina višja od ponujene, od nasprotnega udeleženca prejme plačilo razlike. Zgolj zaradi podpisa pogodbe po ceni 15,50 EUR za delnico, njegova pravica do primerne odpravnine, ki jo je pravilno uveljavljal, ni ugasnila. Splošne določbe OZ iz 3. odstavka 29. člena, da sprememba ponudbe o ceni bistveno spreminja pogodbo, v tem primeru ni mogoče uporabiti. Ugovor nasprotne udeleženke, da je delničar zaradi prenosa delnic na družbo po ceni 15,50 EUR s tem izgubil upravičenje zahtevati razliko med ponujeno ceno in ceno, ki jo je določilo sodišče s tem sklepom, zato ni utemeljen. Glede na navedeno je v tem delu pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Predlagatelj Gs. d.d.

13Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da nima obveznosti za prevzem delnic tistih delničarjev, ki so izbrali možnost, da z delnicami še naprej trgujejo.

14Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da je delničar upravičen do plačila razlike v ceni, tudi v primeru, če je trgoval z delnicami po objavi umika delnic z organiziranega trga, če je le izrazil pravočasno zahtevo po prevzemu delnic proti plačilu primerne denarne odpravnine in tudi sodno uveljavljal pravico do primerne denarne odpravnine. Na podlagi podatkov Klirinško depotne družbe, ki jih je pridobilo, je ugotovilo, da je predlagatelj Gs. d.d. po zahtevi nasprotnemu udeležencu za prevzem, z delnicami trgoval (jih prodal in nato kupil).

15Pritožbeno sodišče sicer sprejema razloge sodišča prve stopnje, da je pogodba o prevzemu delnic kot zavezovalni pravni posel sklenjena že z zahtevo po prevzemu delnic tistih delničarjev, ki so umiku delnic z organiziranega trga nasprotovali, ker je te delnice družba dolžna prevzeti kot lastne delnice. Istočasno pa ji zakonska dolžnost, da svoje delnice prevzame, ne daje nobenih pravic, da jih od delničarjev tudi zahteva. Če ima delničar po ureditvi iz 101. člena ZTFI pravico, da svoje upravičenje po izstopu iz družbe ne izkoristi, ga lahko v času, ko še razpolaga z delnicami tudi spremeni tako, da od pogodbe odstopi. Stališče predlagatelja v odgovoru na pritožbo, da vsa nadaljnja razpolaganja predlagateljev s predmetnimi delnicami za ta postopek niso pravno upoštevna, je zmotno.

16Nedvomno je, da je svojo izraženo odločitev o izločitvi delničar Gs. d.d. spremenil, s tem, ko se je odločil, da delnice zadrži zaradi nadaljnjega trgovanja. Odstop navedenega delničarja od pogodbe zato nasprotnega udeleženca, glede na ureditev po 101. členu ZTFI več ne zavezuje, da od njega prevzame delnice kot lastne delnice. Materialno pravno je zmotno stališče predlagatelja, da so za ta postopek nerelevantne eventualne posledice nedovoljenega razpolaganja, ki bi se kazale v nezmožnosti izpolnitve. V konkretnem primeru ne gre za nedovoljeno razpolaganje delničarja z delnicami, pač pa za konkludentno dejanje, ki kaže na delničarjev (dovoljen) odstop od pogodbe.

Predlagatelji J. in ostali

17Glede ostalih predlagateljev pritožnik utemeljeno ugovarja zaključkom sodišča prve stopnje, da je zapadla obveznost nasprotnega udeleženca, da predlagateljem plača odpravnino. Pritožbeno sodišče pritrjuje utemeljenemu ugovoru pritožnika, da ni dolžan plačati odpravnine, preden predlagatelji ne izpolnijo svojih obveznosti, na podlagi katerih bo delnice lahko prevzel. Njegova obveznost, da delnice prevzame od delničarjev, mu namreč v konkretnem obravnavanem primeru po 101. členu ZTFI ne daje materialnopravnega upravičenja, da jih od njih tudi zahteva, v kolikor mu jih po plačilu odpravnine ne izročijo. Pomen citirane določbe zakona je v tem, da se delničarju zagotovi, da lahko delnice proda izdajatelju, ne pa v pravici izdajatelja delnic, da jih od delničarjev prevzame. Zato ima glede na vsebino zagotovljene zaščite delničarjev, družba dolžnost izpolniti svojo obveznost plačila primerne odpravnine potem, ko posamezni delničar svojo izbiro tudi realizira z ustreznim dejanjem, ki pomeni izpolnitev njegove obveznosti. Ta pa je v prodajalčevi obveznosti sodelovanja pri izpolnitvi pogodbe, tako da kupcu realno zagotovi tudi prevzem delnic (primerjaj 2. odstavek 447. člena OZ).

18V obravnavanem primeru nasprotni udeleženec ni zanikal svoje korporacijske obveznosti, da prevzame delnice, ki jih je dolžan prevzeti, proti plačilu po pravični odpravnini, ki je določena s pravnomočnim sklepom sodišča. Ker pa je sodišče prve stopnje izhajalo pri odločitvi, s katero je nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo zneska 4,48 EUR za vsako delnico, iz zmotnega stališča, da je dolžan plačati odpravnino že na podlagi izjave o prevzemu delnic, je nasprotni udeleženec po oceni pritožbenega sodišča temu utemeljeno ugovarjal, ker glede na ugotovljeno dejansko stanje ni dolžan izpolniti svoje obveznosti plačila, če druge stranke ne izpolnijo svojih obveznosti (101. člen OZ). Predlagatelji bi imeli po oceni pritožbenega sodišča pravico kvečjemu zahtevati sočasnost plačila odpravnine z izvedbo razpolagalnega pravnega posla za prenos delnic (455. člena OZ); kot materialnopravno zmotno pa ocenjuje stališče predlagateljev v odgovoru na tožbo, da je obveznost plačila nasprotnega udeleženca zapadla, neodvisno od izpolnitve pogodbe s strani predlagateljev.

19Ker do izdaje odločbe sodišča prve stopnje predlagatelji niso zatrjevali, da so izvedli tudi ustrezen razpolagalni pravni posel, potreben za prenos delnic na nasprotnega udeleženca, je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ugodilo tožbenemu zahtevku, čeprav le ta še ni zapadel. Sodišče sme naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP).(3)

20Glede na navedeno je bilo treba v delu, v katerem je pritožba utemeljena, sklep sodišča prve stopnje spremeniti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP).

21Predlagatelju Z. stroškov odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče ni priznalo, ker ocenjuje, da ta glede na vsebino, za odločitev o pritožbi ni bil potreben (155. člen ZPP); ostalim predlagateljem pa glede na neuspeh v postopku (1. odstavek 154. člena ZPP) nasprotni udeleženec ni dolžan povrniti stroškov odgovora na pritožbo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Podrobneje Prelič, Postopki v zvezi z določanjem primerne odpravnine za manjšinske delničarje pri izključitvah, izstopih, statusnih preoblikovanjih in povezanih družbah; Podjetje in delo, številka 7/2000, stran 1000.

(2) Podrobneje Prelič, Pravica do denarne odpravnine kot fundament posteriornega varovanja interesa manjšinskih imetnikov deležev gospodarskih družb; Podjetje in delo, številka 7/2008, stran 965.

(3) Primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 145/2009.