VSRS Sodba IV Ips 108/2013

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper M. T. zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru ustavi.

II. Stroški postopka bremenijo proračun.

A.

1Policijska postaja Ljubljana Moste (v nadaljevanju prekrškovni organ) je storilcu M. T. na podlagi 57. a člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izdala v uvodu navedeni plačilni nalog zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) in mu izrekel globo v višini 250,38 EUR. Zoper plačilni nalog je storilec vložil ugovor, ki pa je bil kot prepozen s sklepom prekrškovnega organa zavržen.

2Zoper pravnomočni plačilni nalog je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb zakona iz 1. točke 156. člena ZP-1. Zahtevo utemeljuje z navedbami, da je prekršek po 6. členu ZJRM-1 prekršek, pri katerem je potrebno v opisu prekrška konkretno opisati navedbe o žaljivem in nasilnem načinu vedenja kršitelja proti poimensko določeni osebi ter okoliščine, iz katerih izhaja, da je s takšnim vedenjem storilec pri oškodovancu povzročil občutek ogroženosti, prizadetosti ali strahu ter te očitke tudi časovno opredeliti. Iz konkretnega opisa dejanskega stanja v plačilnem nalogu pa ne izhaja, do koga je bil storilec žaljiv in nasilen ter pri kom je s svojim ravnanjem vzbudil občutek ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Iz konkretnega opisa dejanskega stanja izhaja le, da je bil prekršek storjen zoper naznanitelja, identiteta katerega je znana policiji. Takšen opis po prepričanju vrhovne državne tožilke ne vsebuje vseh zakonskih znakov prekrška po 6. členu ZJRM-1, predvsem pa takšen opis, iz katerega ni razvidno, komu je kršitelj grozil in ga žalil, storilcu onemogoča obrambo. Iz opisa dejanskega stanja pa tudi ne izhaja, kdaj so bile grožnje in žalitve preko SMS sporočil izrečene. Vrhovna državna tožilka predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da postopek o prekršku zoper M. T. ustavi.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki pa pošiljke ni dvignil.

B.

4

Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 stori, kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način, ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. V obravnavanem primeru iz kratkega opisa dejanskega stanja v plačilnem nalogu izhaja, da se je na Policijski postaji Ljubljana Moste zglasil naznanitelj (identiteta znana policiji) in naznanil, da ima spor z direktorjem avtošole P. d. o. o. Ker ga je prijavil inšpekcijskim službam, mu direktor avtošole M. T. preko SMS sporočil grozi in ga žali („pridi, da te razbijem, ubil te bom peder“). Naznanitelj se ob grožnjah počuti ogroženega.

5Pritrditi gre navedbam vrhovne državne tožilke, da iz zgoraj opisanega dejanskega stanja prekrška ni razvidno, zoper koga je storilec storil prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1. Naznanitelj (oškodovanec) v opisu prekrška ni identificiran, policiji je sicer znan, vendar slednja njegove identitete v

plačilnem nalogu storilcu prekrška ni razkrila. Za razliko od odločbe o prekršku plačilni nalog nima izreka z opisom dejanja (drugi odstavek 57. člena ZP-1). Z opisom dejanja se določi predmet spora, kršitelju pa se daje možnost za pripravo obrambe, kar predstavlja temeljni pravici vsakega poštenega postopka. V drugem odstavku 57. a člena ZP-1 je zakon vendarle predvidel kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov. Na ta način je zakonodajalec dal jasno sporočilo, da so tudi v postopku izdaje plačilnega naloga kršitelju dane temeljne pravice poštenega postopka. Po presoji Vrhovnega sodišča prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 ni takšne narave, da bi moral biti oškodovanec vedno identificiran prav z imenom in priimkom. V primerih, ko bo že brez poimenske navedbe oškodovanca v kratkem opisu dejanskega stanja mogoče zamejiti predmet obravnavanega prekrška in storilcu prekrška omogočiti učinkovito obrambo, identifikacija oškodovanca z imenom in priimkom ne bo potrebna. V obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. Storilcu prekrška se je očitalo, da je oškodovanca preko SMS sporočil žalil in mu grozil. Iz podatkov spisa izhaja, da je edini dokaz zoper storilca predstavlja izjava oškodovanca, ki pa je v plačilnem nalogu storilcu ostal neznan. Z očitkom, da je storilec žalil in

grozil neidentificirani osebi, pri čemer izjava te osebe predstavlja edini dokaz

v postopku, ni bil zamejen niti historični dogodek, ki je bil predmet obravnavanega prekrškovnega postopka, niti storilcu ni bila dana možnost učinkovite obrambe.

6Po presoji Vrhovnega sodišča je utemeljeno zatrjevanje vrhovne državne tožilke, da iz opisa dejanskega stanja niso razvidni vsi zakonski znaki očitanega prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1. Prekrškovni organ bi moral v konkretnem primeru identificirati oškodovanca že v poslanem plačilnem nalogu in na ta način storilcu prekrška omogočiti tudi pravico do učinkovite obrambe.

7Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani pravnomočni plačilni nalog spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper M. T. zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 ustavilo,

ker dejanje, tako kot je opisano, ni prekršek (1. točka 156. člena ZP-1).

8Ker je bil postopek zoper M. T. ustavljen, stroški postopka bremenijo proračun (četrti odstavek 144. člena ZP-1 v zvezi s 148. členom ZP-1).