57.a člen ZP-1

S tem, ko sodišče ni upoštevalo izjave kršitelja (ne glede na to, da ga je k podajanju te izjave samo pozvalo), ni kršilo njegove pravice do izjavljanja v postopku, saj do podajanja dodatnih pisnih argumentov v postopku z zahtevo za sodno varstvo po zakonu ni bil upravičen.

Prekrškovni organ pri odločanju v hitrem postopku nima diskrecije glede vrste plačilnega naloga. Storilcu so le z opisom dejanskega stanja omogočene pravice do obrambe oziroma do poštenega sojenja in do pravnega sredstva.

Z očitkom, da je storilec žalil in grozil neidentificirani osebi, pri čemer izjava te osebe predstavlja edini dokaz v postopku, ni bil zamejen niti historični dogodek, ki je bil predmet obravnavanega prekrškovnega postopka, niti storilcu ni bila dana možnost učinkovite obrambe.

Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena Ustave, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo. Ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov. V primerih, ko je ustni postopek zaradi narave izpostavljenega vprašanja obvezen (zlasti, če so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev), je mogoče odločiti na podlagi podatkov spisa le, če se kršitelj pravici do ustne obravnave nedvoumno odpove.

Če storilec plača polovico globe pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo in kljub temu vloži zahtevo za sodno varstvo v zakonitem roku, izgubi pravico do polovičnega plačila, kar pomeni, da bo po pravnomočnosti sodbe o zahtevi za sodno varstvo moral plačati še preostanek izrečene globe skupaj s stroški postopka na sodišču, če bo sodišče zahtevo za sodno varstvo zavrnilo ali zavrglo.

V 6. členu ZJRM-1 so v prvih treh odstavkih opisani različni prekrški, ki pomenijo nasilno in drzno vedenje. Vsi trije prekrški se po določbi četrtega odstavka 6. člena kaznujejo strožje (kvalificirana oblika prekrška), če so storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu.

Če je v postopku o prekršku izdan plačilni nalog, se pravica do izjave zagotavlja tako, da se v fazi postopka pred prekrškovnim organom omogoča predvsem seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, stališče do dejanskih in pravnih podlag zadeve pa kršitelj zavzame v zahtevi za sodno varstvo.

Če je prekrškovni organ storilcu v odločbi o prekršku, izdani v postopku zaradi dveh ali več prekrškov, za prekršek poleg globe določil tudi stransko sankcijo kazenskih točk, nato pa mu je izrekel (le) enotno globo, ne pa tudi kazenske točke, so kazenske točke nezakonito vpisane v evidenco kazenskih točk, ker niso bile izrečene, zato ne morejo biti podlaga za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek odločbe o prekršku po četrtem odstavku 57a. člena ZP-1 mora imeti dva dela: v prvem delu se izreče odprava plačilnega naloga zaradi ugovora, v drugem delu pa se znova odloči o prekršku.

V primeru izpolnjenih zakonskih znakov kaznivega dejanja po 328. členu KZ-1 ni treba samostojno sankcionirati opustitve dolžnosti posredovanja osebnih podatkov in drugih okoliščin prometne nesreče (135. člen ZVCP-1).

V postopku o prekršku je zahtevo za varstvo zakonitosti mogoče vložiti le zaradi tistih procesnih kršitev, ki jih ZP-1 sam opredeljuje za kršitve (jih določa kot razlog za vložitev zahteve za sodno varstvo v hitrem postopku oziroma za pritožbo v rednem sodnem postopku).

Če je bil storjen prekršek zaradi prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti in je prekrškovni organ hitrost vozila ugotovil s posebnimi tehničnimi napravami, niso podane okoliščine, ki bi narekovale izdajo posebnega plačilnega naloga po prvem odstavku 57. a člena ZP-1.

Možnost izdaje posebnega plačilnega naloga ne preprečuje, da bi se o prekrških s področij, navedenih v prvem odstavku 57. a člena ZP-1, odločalo s plačilnim nalogom po prvem odstavku 57. člena ZP-1, če so za to izpolnjeni v tem členu določeni zakonski pogoji.

Za prekrške po ZJRM se izreče globa v znesku kot bi jo smel izreči prekrškovni organ, saj je to za obdoženca ugodneje.