VSRS Sodba IV Ips 121/2013

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog Policijske postaje Maribor II, št. PN 0000099735750 z dne 1. 9. 2011, in sodba Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ZSV 80/2012 z dne 21. 1. 2013, razveljavita ter se zadeva vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

A.

1Storilec prekrška M. G. je bil s plačilnim nalogom prekrškovnega organa Policijske postaje Maribor II z dne 1. 9. 2011 spoznan za odgovornega storitve prekrška po 2. točki četrtega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP). Za storjeni prekršek mu je bila izrečena globa v višini 600,00 EUR in osem kazenskih točk. Zoper plačilni nalog je storilec prekrška vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Ljutomeru s sodbo z dne 21. 1. 2013 kot neutemeljeno zavrnilo in storilcu prekrška naložilo v plačilo sodno takso zaradi postopka o zahtevi za sodno varstvo.

2Zoper omenjeni plačilni nalog in sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve pete (pravilno šeste) alineje drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in kršitev določb postopka iz druge alineje 62. člena ZP-1, ker o prekršku ni odločil pristojni organ. Vrhovni državni tožilec navaja, da je bil storilec v času storitve očitanega prekrška (dne 1. 9. 2011) še voznik začetnik, saj glede na datum rojstva ... 1990 še ni dopolnil 21 let. Prekrškovni organ je storilcu izrekel osem kazenskih točk, to je v številu, pri katerem se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na določbo šeste alineje 52. člena ZP-1 hitri postopek v obravnavani zadevi ni dovoljen in bi moral prekrškovni organ zoper storilca vložiti pri pristojnem sodišču obdolžilni predlog.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, ki se je o njej izjavil in pravi, da je pred enim letom dobil odločbo sodišča, iz katere izhaja, da je postopek končan in da ne izgubi vozniškega dovoljenja, zato ga je dopis Vrhovnega sodišča popolnoma šokiral in presenetil. Pravi, da obžaluje storjeni prekršek in da vozniško dovoljenje nujno potrebuje, zato Vrhovno sodišče prosi, da postopek zaključi njemu v prid.

B.

4V skladu s prvim odstavkom 45. člena ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča. Po prvem odstavku 52. člena ZP-1 se o prekrških praviloma odloča v hitrem postopku pred prekrškovnim organom, izjeme, ko hitri postopek ni dovoljen, pa so določene v drugem odstavku 52. člena ZP-1. Pri prekrških zoper varnost cestnega prometa, kot je obravnavani, hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (šesta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1). S to procesno določbo je storilcem prekrškov v cestnem prometu zagotovljeno sodno varstvo že v fazi odločanja o prekršku, o odgovornosti in sankciji za prekršek, v vseh tistih primerih, ko je (posredna) posledica odgovornosti za prekršek izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se izreče vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu (tretji odstavek 22. člena ZP-1, ki je veljal v času storitve prekrška). V skladu s četrtim odstavkom istega člena je z zakonom lahko določeno, da se posameznim vrstam voznikov ta sankcija izreče pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk v cestnem prometu. Eden od takšnih zakonov je ZPrCP, ki v 26. členu določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, ki je voznik začetnik, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Po 2. točki prvega odstavka 2. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz) se za voznika začetnika (med drugim) šteje voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini.

6Kot izhaja iz podatkov v spisu, je storilec prekrška M. G. rojen ... 1990, očitani prekršek pa je storil dne 1. 9. 2011. Vrhovni državni tožilec pravilno ugotavlja, da storilec prekrška v času storitve prekrška še ni dopolnil 21 let starosti, kar glede na zgoraj citirano določbo 2. točke prvega odstavka 2. člena ZVoz pomeni, da je bil v času storitve prekrška voznik začetnik. Prekrškovni organ je z izrekom osmih kazenskih točk, ki so predpisane za prekršek po 2. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP, izrekel sankcijo, zaradi katere se po zakonu vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (26. člen ZPrCP). S tako odločitvijo je prekrškovni organ kršil šesto alinejo drugega odstavka 52. člena ZP-1 in s tem drugo alinejo 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ.

C.

7Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, izpodbijani plačilni nalog Policijske postaje Maribor II, št. PN 0000099735750 z dne 1. 9. 2011, in sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ZSV 80/2012 z dne 21. 1. 2013, razveljavilo ter zadevo vrnilo prekrškovnemu organu Policijski postaji Maribor II, ki bo moral v nadaljnjem postopku odločiti o vložitvi obdolžilnega predloga (tretji odstavek 51. člena ZP-1).