VSRS Sklep X Ips 263/2013

Revizija se zavrže.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Tolmin, št. 216-254/2009/87 z dne 19. 4 2012, v zvezi odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 216-183/2010/5 (1324-10) z dne 10. 8. 2012. S citirano odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se (na podlagi 58. člena Zakona o orožju, v nadaljevanju ZOro-1) revidentu odvzame tam navedeni orožni list in orožje (1. točka izreka odločbe); da mora revident v roku treh mesecev po pravnomočnosti te odločbe najti kupca za odvzeto orožje in morebitno strelivo za to orožje; če v tem roku ne najde kupca, bo upravni organ odvzeto orožje in strelivo izročil trgovcu, ki je pooblaščen za promet z orožjem, da ga proda (2. točka izreka odločbe); in ugotovil, da stroškov postopka ni bilo (3. točka izreka odločbe). Pritožbeni organ je z zgoraj navedeno odločbo revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka odločbe) in ugotovil, da z izdajo odločbe niso nastali posebni stroški (2. točka izreka odločbe).

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

8Revident zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ki „se nanaša na pravni status obsojene, pa rehabilitirane osebe, in sicer, ali se tudi pri odločanju o pravicah takšne osebe po rehabilitaciji šteje ta oseba za neobsojeno pri vseh njenih pravicah, tudi tistih, ki so nastopile še pred zakonsko rehabilitacijo“.

9S tako izpostavljenim vprašanjem revident pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavil na način iz 6. točke obrazložitve tega sklepa. Poleg tega pa odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna zgolj od zakonske rehabilitacije revidenta in izbrisa njegove obsodbe po določbah Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), tudi če so zanjo poleg poteka časa od izteka preizkusne dobe izpolnjeni vsi drugi pogoji (2. točka četrtega odstavka v zvezi s tretjim in prvim odstavkom 82. člena KZ-1). Izpodbijana odločitev o odvzemu orožnega lista in orožja revidentu, ki ga je upravni organ ocenil kot nezanesljivega (3. točka drugega odstavka 14. člena ZOro-1), namreč ne temelji le na prvi alineji drugega odstavka 16. člena ZOro-1, ki določa, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je neprimeren za posedovanje oziroma rokovanje z orožjem ali je od njega mogoče pričakovati, da bo orožje zlorabil, temveč temelji tudi na četrti alineji drugega odstavka 16. člena ZOro-1, po kateri posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, če okoliščine, v katerih živi, kažejo, da ni primeren za posedovanje orožja. Izpostavljeno vprašanje zato ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revident izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

10Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.