VSL sodba I Cp 1075/2013

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod I. točko izreka sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 26759/2011 z dne 3. 3. 2011 vzdržalo v veljavi zoper prvega toženca v prvem in tretjem odstavku izreka za glavnico v višini 1.095,84 EUR, zakonske zamudne obresti od te glavnice od 2. 3. 2011 dalje do plačila in izvršilne stroške v višini 91,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 4. 2011 dalje do plačila, medtem ko je pod II. točko izreka prej navedeni sklep o izvršbi glede prvega toženca v preostalem delu razveljavilo in zahtevek v tem obsegu kot neutemeljenega zavrnilo. Pod III. točko izreka je isti sklep o izvršbi glede drugega toženca v celoti razveljavilo in zahtevek zoper njega kot neutemeljenega zavrnilo. V IV. točki izreka izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje prvemu tožencu naložilo v povrnitev tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 258,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila in v V. točki izreka tožeči stranki naložilo v povrnitev drugemu tožencu pravdne stroške v višini 132,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper sodbo se je v roku pritožil prvi toženec, smiselno zoper tisti del, s katerim je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno zoper njega (I. točka izreka) in kjer so njemu bili naloženi stroški pravdnega postopka v povrnitev tožeči stranki (V. točka izreka). Prvi toženec se pritožuje iz razloga napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevek zoper njega kot neutemeljenega v celoti zavrne in tožeči stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov tudi njemu. Navaja, da iz vsebine aneksa k najemni pogodbi nedvoumno izhaja, da gre za aneks k najemni pogodbi, ne pa za pogodbo o pristopu k dolgu. Stranki najemne pogodbe se z aneksom ne moreta dogovarjati o prevzemu obveznosti, kot tudi ne o ostalih pravicah in obveznosti, ki so opredeljene v spornem aneksu po tretji osebi. Podpisnika aneksa se ne moreta dogovarjati o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz najemne pogodbe, če podpisnik ni tudi najemnik. Da bi sporno listino lahko šteli za pogodbo o pristopu k dolgu, bi to moralo izhajati vsaj iz njene vsebine, pa je v celoti opredeljena kot aneks k najemni pogodbi. Da bi lahko sporno listino nedvoumno šteli za izjavo o pristopu k dolgu, bi morala tožeča stranka vsaj zatrjevati, da je najemnino od 2. 11. 2004 dalje vsaj enkrat poravnala gospodarska družba tožene stranke, česar pa ni zatrjevala. Aneksa tudi ni podpisala stranka najemne pogodbe in tako gre za evidentno neskladje med vsebino listine in strankami kateregakoli posla. V kolikor sodišče šteje, da je gospodarska družba T., k.d., nepremičnino tožeče stranke uporabljala in da je tožeči stranki vtoževani znesek dolžna poravnati tudi iz tega razloga, oziroma sedaj zanjo prvotoženi T. K., in je tako dolžna tožeči stranki poravnati vtoževani znesek kot uporabnino, prvotoženi pripominja, da tožeča stranka v zvezi s tem ni podala ustrezne trditvene in dokazne podlage, zaradi česar je njen zahtevek v celoti neutemeljen tudi iz tega razloga. Pritožnik oporeka tudi odločitvi sodišča o stroških postopka, ki se nanašajo na priznane izvršilne stroške. Stranka namreč mora stroške v postopku natančno specificirati in zanje priložiti dokazila. Tožeča stranka izvršilnih stroškov, kot jih ji prizna sodišče, ni specificirala, niti ni zanje predložila nobenih dokazil. Tako je v zvezi s temi stroški upravičena zgolj do povračila stroškov sodnih taks. Neutemeljeno so priznane tudi zamudne obresti od teh stroškov, ker sklep o izvršbi v tem delu ni postal pravnomočen in zanje velja paricijski rok, kot ta znaša za stroške postopka iz te pravde.

Pritožba ni utemeljena.

V kolikor pritožba napada sodbo sodišča prve stopnje iz razloga napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je to nedovoljeni in zato neupoštevni pritožbeni razlog. Po izrecni določbi prvega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na kar je bil pritožnik ustrezno opozorjen tudi v pravnem pouki pisnega odpravka izpodbijane sodbe, se sodbo v sporu mahne vrednosti, kar ta pravda nedvoumno je, sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Sicer pa pritožbeno sodišče sprejema za materialnopravno pravilno odločitev sodišča prve stopnje o odgovornosti pritožnika za v tej pravdi vtoževano terjatev tožeče stranke že na podlagi zakonskih določb o pristopu k dolgu, o čemer so v 15. točki izpodbijane sodbe podani dovolj prepričljivi in na dejstvih temelječi razlogi. V odgovor pritožbi v tem delu je dodati le, da je listine presojati po njihovi vsebini, ne glede na njen naslov, kar velja tudi za Aneks k najemni pogodbi (v spisu priloga A3). Odločujoče je, da je to listino podpisal pritožnik za družbo T. k.d. in ker po prvotni najemni pogodbi ta k.d. ni bila najemojemalec, je s svojim podpisom najmanj pristopila k zavezi (dolgu) najemojemalca. Terjatev iz te pravde je nedvomno dolg najemojemalca.

Navedbe glede nespecificiranih stroškov izvršilnega postopka so neupoštevna pritožbena novota, saj teh dejstev pritožnik ni navajal v svojih po 451. in 452. členu ZPP dovoljenih pisnih vlogah med postopkom na prvi stopnji. Zmotne pa so pritožbene trditve glede zamudnih obresti od stroškov izvršbe. Ti stroški so namreč sestavni del sklepa o izvršbi, v pravdi, ki je nadaljevanje izvršilnega postopka po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pa pravdno sodišče s sodbo odloči, ali ostane sklep o izvršbi v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju v zvezi s tretjim odstavkom 436. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).