VSL sklep I Cp 549/2013

I. Pritožbi zoper sodbo se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se izpodbijani sklep (točka I. izreka) potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 63276/2009 z dne 18. 5. 2009 vzdržalo delno v veljavi v 1. točki izreka za znesek 114.815,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2009 dalje do plačila in v 3. točki izreka. Navedeni sklep o izvršbi je delno razveljavilo v 1. točki za zakonske zamudne obresti od 7. 3. 2009 do 18. 5. 2009 in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da sta prva in druga tožena stranka dolžni tožeči stranki solidarno povrniti pravdne stroške v višini 5.214,31 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo ugovor drugega toženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 4. 5. 2010 in izpodbijani sklep potrdilo.

2Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožena stranka. Toženca pritožbo zoper sodbo vlagata iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagata razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi zoper sodbo opozarjata, da sta svoj izostanek z naroka, ki je bil opravljen 5. 1. 2012, opravičili. Prva toženka je predložila zdravniško potrdilo na predpisanem obrazcu, drugi toženec pa je imel dogovorjen službeni sestanek v tujini in je predložil nalog za službeno potovanje. Zato bi moralo prvostopenjsko sodišče njuni prošnji ugoditi in narok preložiti. Glede na to, da sta stranki svoj izostanek opravičili ter navedli, da želita nov datum, je prvostopenjsko sodišče, ki je njuno vlogo tolmačilo kot soglasje za opravo naroka v njuni nenavzočnosti, zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Prvostopenjsko sodišče bi moralo prošnjo tožencev obravnavati kot prošnjo za preložitev naroka. Ker ni ravnalo tako, jima je odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz uradnega zaznamka sodnice na opravičilu in zapisnika o izvedbi naroka izhaja, da je sodišče opravičilo prejelo pred opravo naroka. Ker je sodišče opravilo prvi narok brez navzočnosti tožene stranke, je bila tožencema odvzeta možnost podajanja navedb. Prav tako bi sodišče moralo ugotoviti delno zastaranje zahtevka (za plačilo 751,46 EUR). Zaključek sodišča prve stopnje, da med strankama ni spora glede aktivne legitimacije tožnice, ni pravilen, saj sta toženca takšen ugovor postavila. Veljavnost in obseg vtoževane terjatve je bila v celoti sporna. Ravno tako se sodišče ni opredelilo do ravnanja P. Ž., ki je družbi M., d. o. o. zagotovil nezakonito kapitalsko posojilo (489. člen ZGD-1), niti se ni opredelilo do ugovorov o ničnosti posojilne pogodbe, podanih v pripravljalni vlogi z dne 13. 2. 2012, ki jih pritožnika v pritožbi ponavljata. Sodišče prve stopnje se je nepravilno opredelilo do vprašanja, ali je bilo ob sklepanju posojilne pogodbe z dne 18. 11. 2005 podano ustrezno soglasje skupščine, kot to določa 21. člen Družbene pogodbe.

Drugi toženec v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasni odredbi z dne 4. 5. 2010 nasprotuje zaključkom sodišča prve stopnje o verjetnosti obstoja tožničine terjatve ter zaključku o podani subjektivni nevarnosti - da je zaradi toženčevega razpolaganja uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena. Glede verjetnosti terjatve pritožba navaja, da sta tako verjetnost kot obseg sporne terjatve v celoti sporna, da tožnica ni aktivno legitimirana za izterjavo terjatve ter da se sodišče pri presoji verjetnosti terjatve ni opredelilo do navedb tožencev v zvezi z ničnostjo posojilne pogodbe z dne 18. 11. 2005 in aneksa št. 1 z dne 23. 4. 2007. Poudarja, da je sklenjena posojilna pogodba predmet kaznivega dejanja P. in Š. Ž.. Glede subjektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe pa navaja, da izpolnitev terjatve ni ogrožena, saj bi lahko tožnik izpolnitev obveznosti dosegel z izterjavo dolga preostalih porokov (P. in Š. Ž.) po navedeni posojilni pogodbi. Izdaja začasne odredbe predstavlja grob poseg v toženčevo ustavno zavarovano pravico do lastnine. Tudi navedbe, da toženca nimata drugega premoženja, s katerim bi sporni dolg poplačala, niso utemeljene, saj sta oba redno zaposlena in imata redne dohodke. Ker je sklep o začasni odredbi neutemeljen, drugi toženec predlaga njegovo razveljavitev.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo (zoper sodbo) predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4Pritožba zoper sodbo je utemeljena, pritožba zoper sklep pa ni utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo

5Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 5. 1. 2012 (list. št. 66) sta toženca, ki sta se v času razpisa naroka zastopala sama, svoj izostanek z naroka opravičila. Prva toženka je opravičilu priložila originalno zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja, da se naroka 5. 1. 2012 zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni ne more udeležiti, drugi toženec pa je kot razlog upravičene odsotnosti navedel službeno potovanje. Opravičilu in prošnji za določitev novega termina, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo pravočasno - še pred opravo naroka ob 12.00 uri - je bilo priloženo tudi kvalificirano zdravniško potrdilo ter nalog za službeno potovanje.

6Sodišče prve stopnje podanega predloga tožencev neutemeljeno ni obravnavalo kot predloga za preložitev glavne obravnave, temveč kot soglasje za izvedbo naroka v njuni nenavzočnosti, kar pritožba upravičeno graja. Vloga tožencev vsebinsko predstavlja prošnjo za preložitev naroka. V primeru, če sodišče narok preloži, naznani kraj in čas oprave novega naroka, za kar pa sta toženca po vsebini tudi prosila (tretji odstavek 115. člena ZPP). Da se toženca strinjata z opravo prvega naroka za glavno obravnavo v njuni nenavzočnosti, iz prošnje za določitev novega termina ni mogoče zaključiti. Kot upravičeno izpostavlja pritožba, je sodišče prve stopnje s tem, ko njune prošnje za določitev novega datuma (list. št. 65) ni obravnavalo kot predloga za preložitev naroka v skladu s 115. členom ZPP, tožencema odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (podajanje navedb na prvem naroku), na kar sta toženca v skladu z 286. b členom ZPP tudi pravočasno opozorila. Zato je pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen. Ker ugotovljene procesne kršitve pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, je v skladu z določilom prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo moralo sodišče ponovno izvesti prvi narok za glavno obravnavo, na katerem bosta toženca lahko v skladu z določilom 286. člena ZPP navedla vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov ter ponudila dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njunih navedb ter se izjavila o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranka, saj jima je bila ta pravica s postopanjem sodišča prve stopnje na naroku 5. 1. 2012 nezakonito odvzeta.

7Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

O pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasni odredbi z dne 4. 5. 2010

9Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe po 270. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

10Pritožbeno sodišče se pridružuje ugotovitvam sodišča prve stopnje in sprejema razloge glede verjetnosti obstoja upnikove terjatve, ki je izkazana s posojilno pogodbo z dne 18. 11. 2005, aneksom št. 1 k navedeni pogodbi z dne 23. 4. 2007 ter obvestilom o odstopu terjatve s prilogo. Ker je bila družba M., d. o. o., ki je posojilno pogodbo podpisala, iz sodnega registra izbrisana, prva toženka in drugi toženec pa sta navedeno posojilno pogodbo z aneksom podpisala kot poroka, verjetnost tožničine terjatve zoper toženca obstoji. Zato pritožbene navedbe, ki navedeno ugotovitev izpodbijajo, niso utemeljene. Utemeljenost ostalih pritožbenih navedb, s katerimi drugi toženec izpodbija verjetnost terjatve, bo imel pritožnik možnost dokazovati v kontradiktornem postopku.

11Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, ki izpodbijajo obstoj subjektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe. Nevarnost, kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočanje ali otežkočanje izvršbe. Tudi za navedeni pogoj zadostuje, da ga upnik izkaže s stopnjo verjetnosti. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe podan, saj ga je upnik s predložitvijo darilne pogodbe, ki jo je sklenil drugi toženec, ter z zemljiškoknjižnimi predlogi z dne 29. 1. 2010 in 9. 2. 2010, nedvomno izkazal. Zakaj z dejstvom, da za izpolnitev vtoževane terjatve jamči več porokov, drugi toženec neuspešno izpodbija obstoj subjektivnega pogoja za izdajo začasne odredbe, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo (1020. člen OZ). Prav tako so neutemeljene zgolj pavšalne in neizkazane pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik izpodbija ogroženost oz. oteženost izpolnitve terjatve, sklicujoč se na svojo (in ženino) zaposlitev ter redne prihodke. Ker so pogoji za izdajo začasne odredbe tudi po presoji pritožbenega sodišča podani, pritožbene navedbe o kršitvi ustavne pravice drugega toženca do lastnine niso upravičene.

12Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo drugega toženca zoper izpodbijani sklep zavrnilo in sklep (I. točka izreka) potrdilo.