VSRS Sodba I Ips 8498/2009-145

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bil s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 8498/2009 z dne 30. 8. 2012, v oprostilnem delu (točka I. izreka) kršen kazenski zakon po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 148. člena Kazenskega zakonika.

1Okrožno sodišče v Novi Gorici je z uvodoma citirano sodbo v točki I. izreka obdolženega F. J. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja izdaje poslovne tajnosti po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 241. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 148. člena Kazenskega zakonik (v nadaljevanju KZ-1). Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri so bile določene kazni deset mesecev zapora in denarna kazen 150 dnevnih zneskov v višini 8.364,20 EUR za prvo kaznivo dejanje ter eno leto in en mesec zapora za drugo kaznivo dejanje, nakar je bila določena enotna kazen enega leta in devet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let in šest mesecev; za določeno denarno kazen pa je bilo odločeno, da se izvrši in jo je obsojenec dolžan plačati v dveh mesecih. Na podlagi 73. člena KZ-1 sta bila odvzeta predmeta kaznivega dejanja, in sicer peskalni stroj ter dokumentacija za izdelavo tega stroja. Kot premoženjska korist pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je bila na podlagi 95. in 96. člena KZ odvzeta projektna in delavniška dokumentacija za izdelavo peskalnih strojev in rezervnih delov zanje, v elektronski in papirnati obliki. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bilo odločeno, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka. V točki II. izreka je bila po 1. točki 358. člena ZKP gospodarska družba S. d. o. o. oproščena obtožbe, da naj bi storila poskus kršitve materialnih avtorskih pravic po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 148. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1 in 3. točko 4. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja.

2Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje sta vložila pritožbi okrožna državna tožilka in obdolženčev zagovornik. S sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 8498/2009 z dne 30. 8. 2012 je bilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ugodeno in je bila sodba sodišča prve stopnje spremenjena glede kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 148. člena KZ-1, opisanega v točki I/2 izreka sodbe sodišča prve stopnje, ter je bil v tem delu obdolženi na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oproščen obtožbe. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je bilo odločeno, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega zagovornika bremenijo proračun. Glede kaznivega dejanja izdaje poslovne tajnosti po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 241. člena KZ, opisanega v točki I/1 izreka sodbe sodišča prve stopnje pa je bilo odločeno, da se sodba razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba okrožne državne tožilke je bila zavrnjena kot neutemeljena ter v izpodbijanem delu (glede odločitve pod točko II. izreka sodbe sodišča prve stopnje) potrjena sodba sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno oprostilno sodbo v delu glede kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 148. člena KZ-1, opisanega v točki I. sodbe Višjega sodišča v Kopru, je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, in sicer iz razloga po 1. točki prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 372. člena ZKP. Predlagala je, da Vrhovno sodišče skladno s prvim odstavkom 426. člena ZKP ugotovi kršitev zakona.

4Na zahtevo je podal odgovor obsojenčev zagovornik, ki je zahtevo ocenil kot neutemeljeno in predlagal njeno zavrnitev.

5V zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka oporeka stališču, ki ga je zavzelo sodišče druge stopnje, da opis obdolžencu očitanega poskusa kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 148. člena KZ-1 ne vsebuje vseh zakonskih znakov tega kaznivega dejanja. Kot izhaja iz točke 9. obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje, naj bi bilo v tem opisu dejanja v sodbi sodišča prve stopnje navedeno, da je obdolženec dal družbi B. d. o. o., izdelati peskalni stroj RA 600X600 po dokumentaciji, „ki je identična risbam družbe G. za stroj P600“, da bi zatem družba S. d. o. o. (katere direktor in družbenik je bil obdolženec) ta stroj prodala družbi H. d. d. Iz takega opisa sodišče druge stopnje zaključi, da je šlo za lastno dokumentacijo družbe S. d. o. o., uporaba take dokumentacije (sicer identične risbam družbe G.) pa ne pomeni uporabe materialne avtorske pravice v smislu 22. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Vložnica zahteve meni, da je tako stališče nepravilno, saj je dokazni postopek potrdil očitek iz obtožbe, „da je bila dokumentacija uporabljena za izdelavo stroja nedovoljena kopija dokumentacije, katere avtorstvo pripada gospodarski družbi G.“ in je zato šlo za neupravičeno uporabo tujega avtorskega dela.

6Pritrditi je treba vložnici zahteve, da je opis obravnavanega kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe dovolj določen, saj opredelitve očitka neupravičene uporabe avtorskega dela v tem primeru ni mogoče zožiti le na navedbo iz opisa, da je šlo za dokumentacijo „identično risbam družbe G. za stroj P600“ (kot je to storilo sodišče druge stopnje), temveč je treba to navedbo razumeti v okviru celotnega opisa tega dejanja. Opis dejanja pa vsebuje najprej določno navedbo, da je šlo za „uporabo dokumentacije za izdelavo peskalnih strojev tipa P 600 /.../ na kateri ima družba G. d. o. o. izključno avtorsko pravico“, čemur sledi v nadaljevanju še konkretnejša opredelitev te uporabe z navedbo, da je bil dan v izdelavo peskalni stroj RA 600x600 po dokumentaciji za ta stroj, ki je bila identična risbam družbe G. za stroj P600, kar ne more pomeniti nič drugega, kot da je šlo za neupravičeno uporabo kopije dokumentacije družbe G. To je še podkrepljeno z navedbo, da od družbe G. nista niti obdolženec niti družba S. d. o. o., za tako uporabo pridobila dovoljenja, niti niso bile nanju prenesene materialne avtorske pravice. V opisu dejanja so tako dovolj določno konkretizirani vsi bistveni znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 148. člena KZ-1 oziroma poskusa tega kaznivega dejanja, glede na nadaljnji opis dejanja, ki tudi poskus v tem pogledu ustrezno opredeli.

7Zaradi navedenih razlogov je bilo ugotovljeno, da je bil s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 8498/2009 z dne 30. 8. 2012, v oprostilnem delu (točka I. izreka) kršen kazenski zakon po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 148. člena Kazenskega zakonika, na način iz 1. točke 358. člena ZKP. Upoštevaje, da je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena v obdolženčevo škodo, se skladno z drugim odstavkom 426. člena ZKP v pravnomočno sodbo ni posegalo.