148. člen KZ-1
Kršitev materialnih avtorskih pravic
(1)Kdor neupravičeno uporabi eno ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2)Če tržna cena avtorskih del iz prejšnjega odstavka pomeni veliko premoženjsko vrednost, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
(3)Če je bila z dejanjem iz prvega ali drugega odstavka tega člena pridobljena velika protipravna premoženjska korist in je šlo storilcu za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4)Primerki avtorskih del in naprave za njihovo reproduciranje se vzamejo.
(5)Pri ugotavljanju premoženjske vrednosti po določbah tega člena in 149. člena tega zakonika se upošteva korist iz neupravičene uporabe materialnih avtorskih pravic oziroma neupravičenega reproduciranja, dajanja na voljo javnosti, razširjanja ali dajanja v najem avtorski sorodnih pravic v pridobitne namene.
- VSM Sklep II Kp 51084/2016Višje sodišče v Mariboru · 2020
Določba 148. člena KZ-1 je t.i. tiha blanketna kazenskopravna norma, ki se ne izrecno, ampak le smiselno sklicuje na pojme, podrobneje urejene v ZASP, kjer je določena vsebina materialnih avtorskih pravic. Inkriminirano je tisto dejanje, ki krši navedeni avtorskopravni zakon. Pravilno pritožba poudarja, da je treba navedbe iz opisa brati oziroma razumeti v okviru celotnega opisa dejanja. Iz slednjega je tako mogoče prepoznati očitek neupravičene uporabe računalniškega programa družbe P. d.o.o. v predelani obliki, s tem pa smiselno zatrjevano kršitev izključne pravice avtorja računalniškega programa iz 2. točke prvega odstavka 113. člena ZASP, ki predstavlja posebno podobliko pravice predelave.
- VDSS Sodba in sklep Pdp 211/2017Višje delovno in socialno sodišče · 2017
Za obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi morajo biti kumulativno podane štiri predpostavke: protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda povzročitelja škode. Pri tem je bistveno, da za protipravnost delodajalčevega ravnanja ne zadostuje gola nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak je termin predpisan hujšim zlorabam instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je protipravnost ravnanja tožene stranke podana že s tem, ker razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izkazan. To za protipravnost ravnanja, kot rečeno, ne zadostuje. Tožnik je navajal dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, predstavljala podlago za ugotovitev protipravnosti ravnanja tožene stranke. Obstoja teh dejstev pa sodišče prve stopnje zaradi zmotno zavzetega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo.
- VSL sodba VII Kp 3211/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Samo subjektivna ocena avtorja ni zadostna dejanska podlaga za določitev tržne cene avtorski sorodnih pravic.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 9. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sklep II Kp 51084/2016Višje sodišče v Mariboru · 17. 9. 2020
Določba 148. člena KZ-1 je t.i. tiha blanketna kazenskopravna norma, ki se ne izrecno, ampak le smiselno sklicuje na pojme, podrobneje urejene v ZASP, kjer je določena vsebina materialnih avtorskih pravic. Inkriminirano je tisto dejanje, ki krši navedeni avtorskopravni zakon. Pravilno pritožba poudarja, da je treba navedbe iz opisa brati oziroma razumeti v okviru celotnega opisa dejanja. Iz slednjega je tako mogoče prepoznati očitek neupravičene uporabe računalniškega programa družbe P. d.o.o. v predelani obliki, s tem pa smiselno zatrjevano kršitev izključne pravice avtorja računalniškega programa iz 2. točke prvega odstavka 113. člena ZASP, ki predstavlja posebno podobliko pravice predelave.
- VDSS Sodba in sklep Pdp 211/2017Višje delovno in socialno sodišče · 24. 8. 2017
Za obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi morajo biti kumulativno podane štiri predpostavke: protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda povzročitelja škode. Pri tem je bistveno, da za protipravnost delodajalčevega ravnanja ne zadostuje gola nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak je termin predpisan hujšim zlorabam instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je protipravnost ravnanja tožene stranke podana že s tem, ker razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izkazan. To za protipravnost ravnanja, kot rečeno, ne zadostuje. Tožnik je navajal dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, predstavljala podlago za ugotovitev protipravnosti ravnanja tožene stranke. Obstoja teh dejstev pa sodišče prve stopnje zaradi zmotno zavzetega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo.
- VSL sodba VII Kp 3211/2013Višje sodišče v Ljubljani · 30. 3. 2016
Samo subjektivna ocena avtorja ni zadostna dejanska podlaga za določitev tržne cene avtorski sorodnih pravic.
- VSRS Sodba I Ips 8498/2009-145Vrhovno sodišče RS · 6. 6. 2013
V opisu dejanja, da je šlo za „uporabo dokumentacije za izdelavo peskalnih strojev tipa …, na kateri ima družba G. izključno avtorsko pravico“, čemur sledi v nadaljevanju konkretnejša opredelitev uporabe in je opis podkrepljen še z navedbo, da od družbe G. nista niti obdolženec niti družba S. pridobila dovoljenja, niti niso bile nanju prenesene materialne avtorske pravice, so dovolj določno konkretizirani vsi bistveni znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 148. člena KZ-1.
- VSRS Sodba I Ips 77/2009Vrhovno sodišče RS · 4. 6. 2009besedilo 2008–2012
Če obdolženec s svojim ravnanjem izpolni zakonske znake večih kaznivih dejanj ali večih z novelami spremenjenih oblik istega dejanja, bo v izreku sodbe le opis tiste zakonske določbe, po kateri bo spoznan za krivega, in v izrek ni potrebno vnašati elementov kaznivega dejanja po novelirani obliki KZ. V obrazložitvi sodbe pa mora sodišče ugotoviti zakonske znake, ki jih vsebuje tudi novelirani KZ.