148. člen KZ-1

Določba 148. člena KZ-1 je t.i. tiha blanketna kazenskopravna norma, ki se ne izrecno, ampak le smiselno sklicuje na pojme, podrobneje urejene v ZASP, kjer je določena vsebina materialnih avtorskih pravic. Inkriminirano je tisto dejanje, ki krši navedeni avtorskopravni zakon. Pravilno pritožba poudarja, da je treba navedbe iz opisa brati oziroma razumeti v okviru celotnega opisa dejanja. Iz slednjega je tako mogoče prepoznati očitek neupravičene uporabe računalniškega programa družbe P. d.o.o. v predelani obliki, s tem pa smiselno zatrjevano kršitev izključne pravice avtorja računalniškega programa iz 2. točke prvega odstavka 113. člena ZASP, ki predstavlja posebno podobliko pravice predelave.

Za obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi morajo biti kumulativno podane štiri predpostavke: protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda povzročitelja škode. Pri tem je bistveno, da za protipravnost delodajalčevega ravnanja ne zadostuje gola nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak je termin predpisan hujšim zlorabam instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno materialnopravno stališče, da je protipravnost ravnanja tožene stranke podana že s tem, ker razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izkazan. To za protipravnost ravnanja, kot rečeno, ne zadostuje. Tožnik je navajal dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, predstavljala podlago za ugotovitev protipravnosti ravnanja tožene stranke. Obstoja teh dejstev pa sodišče prve stopnje zaradi zmotno zavzetega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo.

Samo subjektivna ocena avtorja ni zadostna dejanska podlaga za določitev tržne cene avtorski sorodnih pravic.

V opisu dejanja, da je šlo za „uporabo dokumentacije za izdelavo peskalnih strojev tipa …, na kateri ima družba G. izključno avtorsko pravico“, čemur sledi v nadaljevanju konkretnejša opredelitev uporabe in je opis podkrepljen še z navedbo, da od družbe G. nista niti obdolženec niti družba S. pridobila dovoljenja, niti niso bile nanju prenesene materialne avtorske pravice, so dovolj določno konkretizirani vsi bistveni znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 148. člena KZ-1.

Če obdolženec s svojim ravnanjem izpolni zakonske znake večih kaznivih dejanj ali večih z novelami spremenjenih oblik istega dejanja, bo v izreku sodbe le opis tiste zakonske določbe, po kateri bo spoznan za krivega, in v izrek ni potrebno vnašati elementov kaznivega dejanja po novelirani obliki KZ. V obrazložitvi sodbe pa mora sodišče ugotoviti zakonske znake, ki jih vsebuje tudi novelirani KZ.