VSL sodba I Cpg 271/2012

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v znesku 107,52 EUR v petnajstih dneh.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 142815/2009 z dne 6.10.2009 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da je dolžna tožeča stranka toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 127,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala višjemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

4O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila višja sodnica posameznica.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe, izdane v postopku o sporih majhne vrednosti, torej ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pomeni, da je pritožbeno sodišče, ko odloča o pritožbi, vezano na dejansko stanje, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbene trditve, da tožnica nikoli ni prejela pisanj tožene stranke, ker da je pošta prihajala na napačni poštni predal, so poleg tega, da se nanašajo na dejansko stanje, tudi nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP), saj teh dejstev tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala. Prav tako je šele v pritožbi prvič navedla, da na podlagi kopije prometnega dovoljenja ni mogoče odjaviti zavarovanja.

7Pritožba tudi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je odločilo brez razpisa naroka, ki ga je tožeča stranka predlagala z vlogo z dne 11.4.2011, in da s takšnim nezakonitim postopanjem tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Prvi odstavek 454. člena ZPP določa, da, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma po prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Tako ravna sodišče tudi v primeru, če ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je podana situacija, ki jo predvideva prvi odstavek 454. člena ZPP, t.j. da gre za nesporno dejansko stanje. Med strankama so bila vsa odločilna dejstva nesporna, še zlasti dejstvo o neplačilu vtoževanega zneska (navedeno dejstvo bi bilo sporno, če bi tožena stranka zatrjevala, da ga je plačala). Sporno je bilo samo (materialnopravno) vprašanje, kdo je dolžan tožeči stranki, ki je leasingojemalec in zavarovalec, v primeru predčasne prekinitve leasing pogodbe povrniti del že plačane zavarovalne premije; ali leasingodajalec, ki je tudi zavarovanec, ali zavarovalnica. Na to vprašanje je sodišče prve stopnje odgovorilo pravilno, in sicer, da je to zavarovalnica, ki v primeru prekinitve zavarovanja vplačano premijo lahko vrne le tistemu, ki jo je vplačal in ne zavarovancu.

8Drži sicer, da je bil poziv sodišča tožeči stranki, naj se izjavi, ali zahteva izvedbo naroka, nepotreben. Nepotreben bi bil tudi v primeru, ko bi šlo za situacijo iz drugega odstavka 454. člena ZPP, saj mora stranka narok zahtevati že v vlogah, ki so v postopku v sporih majhne vrednosti dopustne. Za takšen poziv torej ni zakonske podlage Vsekakor pa stranka s tem, ko jo je sodišče pozvalo, da se izjavi, ali zahteva izvedbo naroka, ni pridobila nekakšne posebne pravice do izvedbe naroka (ne glede na zakonske pogoje) in še manj priložnosti, da vloži tretjo pripravljalno vlogo, v kateri lahko navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze. Z dokaznimi predlogi po zaslišanju prič, ki jih je tožeča stranka predlagala šele v vlogi z dne 11.4.2011, je bila torej prekludirana.

9Tožeča stranka tako ni (pravočasno) predlagala nobenih dokazov, ki bi jih bilo treba na naroku izvesti, zato se izkaže njena zahteva po izvedbi naroka kot nepotrebna oziroma le kot namen zavlačevanja postopka.

10Pritožbenega razloga, da obstaja nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi listinami, pritožba ne pojasni, pritožbeno sodišče pa take kršitve v izpodbijani sodbi ni zaznalo.

11S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na bistvene pritožbene razloge. Ker ni ugotovilo nobenih bistvenih kršitev postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP je dolžna tožeča stranka sama nositi pritožbene stroške, dolžna pa je povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške, ki jih je višje sodišče odmerilo v višini sestave odgovora na pritožbo po tar. št. 3210 OT v višini 89,60 EUR + 20 % DDV.