VSL sklep EPVDp 23/2013

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

1Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije AM, B1, B in G, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan 4. 10. 2012, ker je kot voznik motornih vozil z dvema prekrškoma dosegel devetnajst kazenskih točk in presegel osemnajst kazenskih točk.

2Proti sklepu se pravočasno pritožuje storilec preko zagovornikov. Meni, da je odločitev nepravilna in nezakonita, ker izrek o prenehanju temelji na plačilnem nalogu, ki je bil izdan nezakonito in v nasprotju z določbami 52. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki določajo, kdaj je hitri postopek dovoljen in kdaj ni dovoljen. V konkretnem primeru je bil v hitrem postopku izdan plačilni nalog in je bilo storilcu za dva prekrška izrečenih devetnajst kazenskih točk, torej toliko kazenskih točk, da so povzročile prenehanje vozniškega dovoljenja storilcu. Glede na izrecno zakonsko dikcijo 52. člena ZP-1 pa policisti v hitrem postopku ne bi smeli izdati plačilnega naloga, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ampak bi morali podati ustrezen predlog sodniku za prekrške oziroma sodišču, ki obravnava prekrškovne zadeve.

3Pritožba ni utemeljena.

4Okrajno sodišče v Novem mestu v obrazložitvi izpodbijanega sklepa že pojasnjuje, da po 202.c členu ZP-1 izda sodišče sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk in da po tretjem odstavku 22. člena ZP-1 sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, če voznik v času treh let doseže ali preseže osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu. Iz navedenega je razvidno, da sodišče ukrepa po uradni dolžnosti, pri čemer pregleda, če je obvestilo pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk pravilno in je bilo storilcu v časovnem obdobju krajšem od treh let izrečenih osemnajst ali več kazenskih točk kot vozniku motornih vozil in to z odločbami (eno ali več), ki so postale pravnomočne. Iz obvestila Ministrstva za pravosodje, Direktorat za pravosodno upravo, Sektor za izvrševanje kazenskih sankcij (Oddelek za kazensko evidenco in evidenco vzgojnih ukrepov) je razvidno, da je bilo storilcu s plačilnim nalogom PPP Ljubljana z dne 4. 10. 2011 kot vozniku motornih vozil B kategorije izrečenih devetnajst kazenskih točk in enako kaže izpis iz evidence kazenskih točk. Prvostopno sodišče je pred odločitvijo pridobilo tudi plačilni nalog, iz katerega je razvidno, da je storilec pravzaprav storil štiri prekrške, vendar so mu bile kazenske točke določene le za dva od njih: tri kazenske točke za prekršek po četrtem odstavku 42. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in šestnajst kazenskih točk za prekršek po petem odstavku 105. člena ZPrCP, torej skupno devetnajst kazenskih točk ter je plačilni nalog opremljen s klavzulo pravnomočnosti z datumom 8. 10. 2012. Prav tako je priložena sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani ZSV 4012/2011 z dne 26. 9. 2012 iz katere je razvidno, da je zadevo obravnavalo tudi že okrajno sodišče in ne le prekrškovni organ, ter je taka odločitev sodišča tudi končna odločitev, ker proti sodbi okrajnega sodišča pritožba ni dovoljena. Pravilne so glede na navedene priloge ugotovitve prvostopnega sodišča, da je storilec s plačilnim nalogom (ki je postal pravnomočen potem, ko je zadevo obravnavalo še okrajno sodišče) pridobil skupno devetnajst kazenskih točk in je torej presegel mejo osemnajst kazenskih točk, pri kateri se storilcu glede na že omenjena določila tretjega odstavka 22. člena ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tako je postal pravnomočen plačilni nalog, s katerim je bilo storilcu izrečenih devetnajst kazenskih točk in to za dva prekrška in ne le enega, zato pri postopanju prekrškovnega organa ni prišlo do ravnanja v nasprotju z določili 52. člena ZP-1, ki določajo, kdaj je hitri postopek dovoljen. Drugi odstavek 52. člena ZP-1 namreč med drugim navaja, da hitri postopek ni dovoljen „za prekrške zoper varnost cestnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, za katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja“ ter je iz navedenega razvidno, da hitri postopek ne bi bil dovoljen, če bi prekrškovni organ s plačilnim nalogom za en prekršek izrekel osemnajst kazenskih točk.

5Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi zagovornikov po določilih četrtega odstavka 202.č člena ZP-1 ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, zato je po določilih tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

6Ker pritožba ni bila uspešna, je pritožbeno sodišče na podlagi določil drugega odstavka 147. člena ZP-1 storilcu naložilo še plačilo sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka. O višini sodne takse bo odločilo sodišče prve stopnje skladno z določili Zakona o sodnih taksah.