VSL sklep PRp 477/2012

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog storilca za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja (točka I izreka), izrečenega s pravnomočno sodbo PR 2521/2010 z dne 15. 2. 2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani PRp 670/2011 z dne 19. 10. 2011, kot nedovoljen in tudi nepopoln. V obrazložitvi je navedlo, da v konkretnem primeru sploh ni pogojev za to, da bi smelo odločati o predlogu, saj je bila sodba na prvi stopnji izdana še pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G), ki je pričela veljati z dnem 13. 3. 2010 in je omogočila odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dnem 1. 10. 2010. Poleg navedenega pa Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v drugem odstavku 202.d člena določa, da lahko storilec predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (smiselno to velja tudi za odložitev prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja) vloži v 15 dneh od pravnomočnosti, v tretjem odstavku istega člena pa, da mora storilec sodišču s predlogom posredovati tudi zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih, pri čemer je v četrtem odstavku istega člena določeno, da se navedeni predlog, če storilec prekrška ne predloži zdravniškega spričevala, zavrže.

2Zoper sklep je storilčev zagovornik vložil pravočasno pritožbo zaradi kršitve določb postopka ter višjemu sodišču predlagal, da sklep v točki I razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Navaja, da v predmetni zadevi obdolžencu pred 1. 10. 2011 ni bil izdan sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, zaradi česar se določbe novega 202.d člena ZP-1 v zvezi z določbami 52. člena novele ZP-1 (ZP-1G) uporabljajo tudi v predmetni zadevi. Prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja je smiselno enakovredna sankcija kot prenehanje veljavnosti domačega vozniškega dovoljenja, torej je ob upoštevanju načela enakosti upravičen vložiti predlog za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja. Vsakršna drugačna interpretacija bi neutemeljeno diskriminirala med imetniki dovoljenja, izdanega v Republiki Sloveniji, in imetniki tujega vozniškega dovoljenja. Res pa obdolženec predlogu ob vložitvi ni priložil zdravniškega spričevala, kar je pojasnil s tem, da spričevala še ni prejel. Na voljo je imel izjemno kratek rok, na hitrost pridobivanja spričevala pa nima izključnega vpliva, pač pa je odvisen tudi od delovanja zdravstvenih institucij. Tako se je na pregled naročil 13. 12. 2011, kar izhaja iz priloženega potrdila; prijavil se je takoj po tem, ko je prejel sodbo sodišča druge stopnje in ugotovil, da lahko predlaga odložitev izvršitve sankcije. Dejstva, da o navedenem ni predložil potrdila, mu ni mogoče šteti v škodo, saj je pravni laik in kot tak ni seznanjen z obveznostjo, da mora za vsako navedbo predložiti tudi ustrezen dokaz. Ker ni mogel predložiti listine, ki jo zahteva zakon, je to nemožnost utemeljil, ni pa vedel, da mora predložiti potrdilo o prijavi na pregled, saj zakon takšnega potrdila ne omenja. Ker zakon takšnega potrdila ne omenja, niti ne predvideva sankcije zavrženja predloga, če potrdilo predlogu ni priloženo, bi se moralo uporabiti določbo o postopanju v primeru nepopolne vloge, torej bi ga moralo sodišče pozvati na predložitev potrdila, da je na pregled prijavljen in da postopek še poteka, česar ni storilo, pač pa predlog takoj zavrglo, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka, saj mu je bilo s tem onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravice. Iz priloženega potrdila nadalje izhaja, da je zdravniški pregled zaključil 6. 1. 2012, takrat pa tudi nemudoma posredoval zdravniško potrdilo sodišču prve stopnje. Navedeno potrjuje, da je skozi celoten postopek ravnal vestno in brez odlašanja posredoval sodišču vse listine, ki so podlaga za odločanje o predlogu. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da predlog ni popoln. Dodatno izpostavlja, da mu sodišče prve stopnje ni dalo pravnega pouka o možnosti vložitve predloga za odložitev izvršitve sankcije, niti kaj mora predlogu priložiti in kakšne so sankcije, če tega ne stori. Nedvomno bi predložil potrdilo o prijavi na pregled, če bi vedel za sankcijo o zavrženju, poleg tega pa ni vedel, da sploh sme ali mora predložiti takšno potrdilo, če zdravstvenega spričevala še ni prejel. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje tolmačilo določbe zakona v njegovo škodo in mu odvzelo možnost učinkovitega uveljavljanja pravic, zaradi česar je izpodbijani sklep v izpodbijanem delu nezakonit.

3Po pregledu in presoji zadeve v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 168. v zvezi s 159. členom ZP-1 je pritožbeno sodišče ugotovilo, da predlog za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja ni dovoljen.

4V skladu z 202.d členom ZP-1, ki se uporablja od 1. 10. 2011 dalje (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-1G, Ur. l. RS, št. 9/2011), sme sodišče storilcu prekrška, kateremu je s sklepom izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izvršitev te sankcije odložiti pod pogojem, da storilec v času, ki ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od 24 mesecev (preizkusna doba), ne stori hujšega prekrška in če v roku, ki ga določi sodišče, izpolni obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi Zakona o voznikih in o tem sodišču dostavi dokazilo. Predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko storilec prekrška, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vloži v 15 dneh od pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču prve stopnje, ki je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlogu mora biti priloženo zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih, če ni bilo predloženo že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja. Vložitev predloga zadrži izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja do odločitve o predlogu.

5S spremembo določb o izrekanju (in omilitvi) stranskih sankcij pri najhujših prekrških zoper varnost cestnega prometa, pri katerih je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, pri katerem se storilcu po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, je zakonodajalec želel omogočiti storilcu prekrška, da tudi sam prispeva k večji varnosti v cestnem prometu, s tem da odpravi vzrok za kršenje cestnoprometnih predpisov. Določbe o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (202.b in 202.c člen zakona) se uporabljajo za storilce, ki jim je sklep o prenehanju izdan po začetku uporabe določb o odložitvi izvršitve, saj mora biti s sklepom posredovan ustrezen pravni pouk o tej novi možnosti, to pa je mogoče šele po preteku časa, ki je v povezavi z začetkom uporabe Zakona o voznikih potreben za pripravo na izvajanje določb o programih usposabljanja in rehabilitacijskih programih, s katerimi je pogojena možnost odložitve izvršitve prenehanja. Zato je bilo hkrati določeno, da se do začetka uporabe teh določb še vedno lahko uporabljajo določbe o omilitvi, in sicer črtanega tretjega stavka šestega odstavka 26. člena ZP-1. Nova možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se lahko uporabi le, če so izpolnjeni pogoji, ki so določeni v novih določbah ZP-1. Glede na naravo odložitve izvršitve in njeno povezanost z izvrševanjem obveznosti po Zakonu o voznikih ter samim prenehanjem veljavnosti, ki velja le za domače voznike, pa uporaba določb o odložitvi prenehanja za imetnike tujega vozniškega dovoljenja ni bila predvidena (Poročevalec Državnega zbora Republike Slovenije, št. 134/2010).

6Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 168. člena v zvezi s tretjim odstavkom 163. člena ZP-1 odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je dolžan storilec v skladu s 147. členom ZP-1 plačati sodno takso, ki bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.