VSRS Sklep I Up 153/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z v uvodu tega sklepa navedenim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s 120. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka sklepa), ob smiselni uporabi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 ustavilo postopek (2. točka izreka sklepa), na podlagi drugega odstavka 319. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog (3. točka izreka sklepa) in na podlagi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) zavrglo tudi tožnikov predlog za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks (4. točka izreka sklepa).

2Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnjuje, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo, ker tožnik trdi, da mu sklep I U 1463/2010 z dne 18. 5. 2011 ni bil vročen, torej ne more biti v zamudi, nepravilno vročitev tega sklepa pa bi lahko izpodbijal s pravnimi sredstvi zoper sklep. Ker tožnik sodne takse za tožbo ni plačal, s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks pa ni uspel, je nastopila zakonska fikcija umika tožbe, zato je bil postopek ustavljen. Ugovor zoper plačilni nalog z dne 3. 10. 2011 temelji na zatrjevanem dejstvu, da naj ne bi bilo odločeno o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki pa je bilo kot dejanska podlaga ovrženo že s pravnomočnim sklepom I U 1463/2010 z dne 25. 8. 2011 (načelo ne bis in idem). Enako velja za predlog za oprostitev plačila sodnih taks (sklep I U 1463/2010 z dne 18. 5. 2011), če se ta predlog nanaša na bodoče vloge, za katere velja taksna obveznost, pa je preuranjen, predlog za odlog plačila sodne takse (za tožbo) pa je prepozen.

3Tožnik vlaga pritožbo in vztraja, da sklepa z dne 18. 5. 2011 ni prejel, da poštar ni strokovno usposobljen za vročanje, zato je bilo vročanje nezakonito, vse drugo je brezpredmetno. Sklicuje se na 105. a člen ZPP in 11. člen ZST-1. Pojasnjuje, da se mora pritožiti na vsako odločitev, vseh taks pa ne more plačati. Sodišče prve stopnje je preuranjeno ustavilo postopek, saj je treba še odločiti o odlogu plačila sodne takse (za tožbo). Trdi, da o neoprostitvi plačila sodnih taks še ni bilo odločeno pravnomočno. Ponovno predlaga tudi oprostitev oziroma odlog plačila sodnih taks.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po presoji Vrhovnega sodišča je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ustavitvi postopka, ugovoru zoper plačilni nalog in predlogu za oprostitev ali odlog plačila sodnih taks, pravilna in zakonita.

6S sklepom I U 1463/2010 z dne 18. 5. 2011 je bil zavrnjen tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Tožnik tudi v pritožbi ponavlja, da mu ta sklep sploh ni bil vročen. V tem primeru sploh ne bi mogel biti v zamudi, ki bi jo lahko saniral z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje (in hkratno opravo zamujenega dejanja – vložitvijo pritožbe). Morebitne nepravilnosti vročanja, kakršne v pritožbi po drugi strani zatrjuje tožnik, pa sicer sodijo med kršitve pravil postopka, ki jih stranka lahko izpodbija s pravnim sredstvom (pritožbo), te pa tožnik zoper sklep z dne 18. 5. 2011 ni vložil. Sklep je postal pravnomočen 24. 6. 2011, zato je treba pritožbeno navedbo v zvezi s tem zavrniti. Ker predmet tega upravnega spora ni pravilnost vročanja sklepa z dne 18. 5. 2011, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do pritožbenih navedb, ki se na to nanašajo.

7Tožnik se med drugim v pritožbi sklicuje na določbe 105. a člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena. ZPP v prvem odstavku navedenega člena med drugim določa, da mora biti ob vložitvi tožbe plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti skladno z drugim odstavkom istega člena ZPP plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, pri čemer mora biti stranka opozorjena na posledice neplačila sodne takse iz tretjega odstavka tega člena. Tretji odstavek 105. a člena ZPP pa določa, da če v roku iz drugega odstavka tega člena sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. V takem primeru torej ne gre za nepopolno vlogo, kot to zmotno meni tožnik.

8Tožnik sodne takse za tožbo ni plačal ob njeni vložitvi in ni uspel s predlogom za oprostitev plačila sodne takse, zato mu je sodišče prve stopnje pravilno izdalo plačilni nalog z dne 29. 6. 2011. Ugovor zoper ta plačilni nalog je bil zavrnjen s sklepom I U 1463/2010 z dne 25. 8. 2011, ki ga, kot to izhaja iz sodnega spisa, tožnik ni izpodbijal s pritožbo. Kot je to tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, pa o ponovnem ugovoru zoper isti plačilni nalog ni mogoče odločati. Ker tožnik sodne takse za tožbo ni plačal (v roku) niti na podlagi izstavljenega plačilnega naloga, je nastopila domneva umika tožbe. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo.

9Vrhovno sodišče zavrača tudi pritožbene navedbe v zvezi z predlogom za odlog plačila sodne takse. Na podlagi prvega odstavka 12. člena ZST-1 o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks sodišče prve stopnje odloči na predlog stranke. Kot izhaja iz sodnega spisa, je tožnik predlog za odlog plačila prvič podal šele z vlogo z dne 3. 10. 2011 in ne ob vložitvi tožbe, ko je nastala taksna obveznost. Po nastanku taksne obveznosti vloženi predlog ne more učinkovati za nazaj, zato je tožnik predlog za odlog plačila sodne takse za tožbo v obravnavani zadevi vložil prepozno.

10Vrhovno sodišče o predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodnih taks, ki ga je tožnik (ponovno) podal v pritožbi, ni odločalo, saj se glede na določbo četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1A) v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, taksa ne plača.

11Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1.