VSRS Sklep I Up 660/2011

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, je sodišče prve stopnje na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 1. točki izreka zavrglo tožnikovo tožbo zoper obvestilo Ministrstva za notranje zadeve, Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, Sektorja za pritožbe zoper policijo, št. 2600-83/2011/8 (142-05) z dne 5. 5. 2011, in v 2. točki izreka zavrnilo tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Z navedenim aktom je tožena stranka v skladu s šestim odstavkom 28. člena Zakona o Policiji (v nadaljevanju ZPol) obvestila tožnika, da je bilo na seji senata za reševanje pritožb dne 20. 4. 2011 na podlagi Pravilnika o reševanju pritožb (Ur. l. RS, št. 1/2004, 117/2005 in 111/2006 – v nadaljevanju Pravilnik) ugotovljeno, da je tožnikova pritožba, ki jo je podal zoper policista Policijske postaje ... zaradi neupravičenega zadrževanja na kraju postopka in neupravičenega odvzema obmejne prepustnice ter neupravičenega izreka globe za prekrške dne 3. 2. 2011, neutemeljena.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da akt, ki ga tožnik izpodbija s tožbo (odgovor tožene stranke na pritožbo zaradi postopka policista), ni upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z njim ni bilo neposredno poseženo v tožnikove pravice, zato je bilo treba tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Tožnik tudi ni izpolnil procesnih predpostavk za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1, saj jo je vložil dne 9. 6. 2011 po izteku 30-dnevnega roka od storjenega posamičnega dejanja, s katerim naj bi bilo dne 3. 2. 2011 poseženo v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, zato jo je bilo treba kot prepozno zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Dodaja še, da rok za tožbo ni začel teči šele z zaključitvijo pritožbenega postopka po 28. členu ZPol, saj le-ta ni procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, zato ne vpliva na začetek teka roka za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1.

3Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) v pritožbi izpodbija obravnavani sklep zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je glede na prvi odstavek 36. člena Pravilnika o reševanju pritožb (Ur. l. RS, št. 21/04; v nadaljevanju Pravilnik) z odgovorom pritožniku pritožbeni postopek zaključen, pritožnik pa ima na razpolago še vsa pravna sredstva in druga sredstva za varstvo svojih pravic in svoboščin. Po tretjem odstavku 36. člena Pravilnika je rešitev pritožbe v senatu dokončna, zato je obvestilo tožene stranke upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj je postopek pritožbe po 28. členu ZPol predhodni postopek za sprožitev upravnega spora. Ker je odgovor senata dokončen upravni akt, začne 30-dnevni rok za vložitev tožbe teči od vročitve odgovora. Napačno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je pritožniku zagotovljeno drugo sodno varstvo kršitve ustavnih pravic, saj se v prekrškovnem postopku presoja, ali je pritožnik storil očitani prekršek in ne sam postopek policista, ki je prekršek ugotovil in pritožniku izdal plačilni nalog. Priglaša stroške postopka.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5Pritožba ni utemeljena.

6V obravnavani zadevi se presoja, ali je pritožnik izpolnil procesne predpostavke za vložitev tožbe zoper odgovor tožene stranke na pritožnikovo pritožbo po 28. členu ZPol. Pritožnik v tem upravnem sporu namreč vlaga tožbo po 2. in 4. členu ZUS-1, saj uveljavlja presojo zakonitosti in odpravo izpodbijanega akta tožene stranke (odgovora na njegovo pritožbo zoper delo policista) ter zatrjuje, da je bilo dne 3. 2. 2011 pri opravljanju uradnih dejanj policistov poseženo v njegove človekove pravice po 19., 28. in 32. členu Ustave RS (v nadaljevanju URS), ker sta ga policista neupravičeno zadrževala na kraju postopka in mu neupravičeno odvzela obmejno prepustnico ter izrekla globo za prekršek. Uveljavlja tudi plačilo odškodnine v višini 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so podane za to določene procesne predpostavke, na katere mora sodišče paziti ves čas postopka. Če sodišče v predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da v ZUS-1 določene predpostavke niso izpolnjene, tožbo zavrže.

8Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da s tožbo izpodbijano obvestilo tožene stranke o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista po 28. členu ZPol ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Zato je sodišče prve stopnje pri presoji procesnih predpostavk za vložitev tožbe zaradi odprave izpodbijanega akta (2. člen ZUS-1) v obravnavani zadevi svojo odločitev pravilno oprlo na 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče zavrže tožbo, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

9ZPol v 28. členu namreč med drugim določa, da se lahko posameznik, če meni, da so bile s policistovim dejanjem kršene njegove pravice ali svoboščine, pritoži na Ministrstvo za notranje zadeve ali Policijo. V navedeni določbi ZPol je tudi določeno, da je z odgovorom pritožniku pritožbeni postopek zaključen, pritožnik pa ima na razpolago še vsa pravna in druga sredstva za varstvo njegovih pravic in svoboščin.

10Glede na določbe 28. člena ZPol pritožbeni senat na ministrstvu o pritožbah posameznikov zaradi dejanja policista ne izda upravne odločbe, ampak zaključi pritožbeni postopek z odgovorom pritožniku. Tega akta pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče šteti za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Po navedeni določbi sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po ZUS-1 pa je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena). Tudi po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru izpodbijani akt ne more biti predmet presoje v upravnem sporu. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v sklepu I Up 149/2008 z dne 8. 4. 2009.

11Vrhovno sodišče se tudi strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da začne tudi v primeru postopanja po 28. členu ZPol 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi posamičnega dejanja policista teči takrat, ko je posamično dejanje storjeno (prvi odstavek 23. člena ZUS-1) in ne šele z vročitvijo obvestila policije o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista po 28. členu ZPol pritožniku. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v tem primeru pritožnik ni izpolnil procesnih predpostavk za vložitev tožbe zaradi varstva ustavnih pravic (4. člen ZUS-1), saj jo je vložil po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe po prvem odstavku 23. člena ZUS-1, to je več kot 30 dni od dejanja policista, in je zato prepozna.

12Po določbah 36. člena ZUS-1 je tožba v upravnem sporu namreč dopustna, če so podane v prvem odstavku tega člena določene procesne predpostavke. Ena izmed njih, ki mora biti podana v vsakem upravnem sporu, je predpostavka pravočasnosti tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Tožba je pravočasna, če je vložena v roku, ki ga določa zakon. Splošni zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je določen v prvem odstavku 28. člena ZUS-1. Ta rok znaša 30 dni. Če se s tožbo izpodbija upravni akt, teče ta rok od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Toda če se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim se posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, začne rok za tožbo teči takrat, ko je bilo takšno posamično dejanje storjeno (prvi odstavek 23. člena ZUS-1).

13Iz podatkov upravnega spisa te zadeve je razvidno in med strankama tudi ni sporno, da je bilo posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice, storjeno dne 3. 2. 2011. Iz dohodnega zaznamka na izvirniku tožbe pa je razvidno, da je tožba prispela na sodišče dne 10. 6. 2011, in da je bila vložena priporočeno na pošti dne 9. 6. 2011. Pritožnik je pravočasnost tožbe utemeljeval z navedbami, da glede na določbe 28. člena ZPol in Pravilnika začne 30-dnevni rok za vložitev tožbe teči šele z zaključitvijo pritožbenega postopka in vročitvijo odgovora senata o pritožnikovi pritožbi, ki je dokončen upravni akt, ker naj bi bil ta pritožbeni postopek procesna predpostavka za sprožitev upravnega spora v smislu prvega odstavka 6. člena ZUS-1 v zvezi s 7. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

14Takšno tožnikovo naziranje po presoji Vrhovnega sodišča ni pravno utemeljeno. Določbi prvega odstavka 6. člena in 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 se namreč nanašata na primere, ko je predmet tožbe presoja upravnega akta oziroma akta, ki ga kot upravni akt definira 2. člen ZUS-1. Predpostavka, ki jo urejata navedeni določbi (in ki vpliva na začetek teka roka za vložitev tožbe), se zahteva v primeru, kadar se upravni akt izdaja in preizkuša v dvostopenjskem upravnem (ali z njim izenačenem) postopku, kar pa izpodbijani akt, kot je že bilo pojasnjeno, ni.

15Glede posamičnega dejanja policista 28. člen ZPol sicer določa, da se posameznik, če meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na ministrstvo ali policijo. Toda postopek po pritožbi se po šestem odstavku 28. člena ZPol ne konča z upravno odločbo, ampak s posredovanjem odgovora, za katerega ZPol ne določa, da bi bil upravni akt.

16Navedeno pomeni, da gre pri postopku po 28. členu ZPol in pri upravnem sporu zaradi varstva ustavne pravice, v katero naj bi bilo poseženo z istim dejanjem, za dve medsebojno ločeni zadevi, ki nista povezani tako, kot sta sicer pritožba v dvostopenjskem upravnem postopku in tožba v upravnem sporu. Pritožba iz 28. člena ZPol niti po ZPol niti po določbah ZUS-1 ni obvezno procesno dejanje prizadetega posameznika in ni pogoj za sodno varstvo njegove ustavne pravice v upravnem sporu, temveč je le njegova fakultativna možnost. Vložitev pritožbe in pritožbeni postopek na podlagi 28. člena ZPol zato po presoji Vrhovnega sodišča nista procesni predpostavki za tožbo v upravnem sporu in ne vplivata na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, določen v prvem odstavku 23. člena ZUS-1, zaradi istega dejanja uradne osebe.

17Glede na navedeno je bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožba zaradi varstva ustavnih pravic vložena prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

18Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se lahko sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v povezavi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

19Pritožnik v skladu z določbami prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel.