28. člen ZPol-UPB2
Če posameznik meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na ministrstvo ali policijo. Vsako pritožbo, podano zoper policista, mora najprej obravnavati in preveriti vsa dejstva v zvezi z njo, vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, na katerega se pritožba nanaša, ali od njega pooblaščeni policist (v nadaljnjem besedilu: vodja organizacijske enote policije). Z ugotovitvami seznani pritožnika, ki se v primeru strinjanja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije lahko odloči, da je s tem postopek reševanja pritožbe zaključen. To se zabeleži v zapisniku o obravnavi pritožbe, v katerem se povzame bistvene ugotovitve vodje organizacijske enote policije in ki ga podpiše tudi pritožnik. Ta postopek mora biti zaključen v 15 dneh od prejema pritožbe. V primeru, da se pritožnik vabilu na razgovor ne odzove, se ne strinja ali ne soglaša z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, kakor tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora vodja organizacijske enote policije celoten spis takoj odstopiti ministrstvu, ki vodi nadaljnji postopek reševanja pritožbe. Reševanje pritožb na ministrstvu se izvaja v senatih, ki jih sestavljajo trije člani, in sicer: pooblaščenec ministra in dva predstavnika javnosti. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na regionalni ravni, na predlog lokalnih skupnosti z območja posamezne policijske uprave imenuje in razrešuje minister. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na generalni policijski upravi, na predlog organizacij civilne družbe, organizacij strokovne javnosti in nevladnih organizacij imenuje in razrešuje minister. Predstavniki javnosti se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Postopek reševanja pritožbe na ministrstvu se zaključi s posredovanjem odgovora pritožniku v 30 dneh od zaključka postopka pri vodji organizacijske enote policije. Z odgovorom pritožniku je pritožbeni postopek zaključen, pritožnik pa ima na razpolago še vsa pravna in druga sredstva za varstvo njegovih pravic in svoboščin. Podrobnejši postopek reševanja pritožb predpiše minister.
- VSL Sodba II Cp 972/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2020
Ravnanje policistov ob škodnem dogodku ni bilo protipravno. Tožnik je utrpel poškodbe na obrazu med uporabo prisilnih sredstev ob prijetju, in sicer zaradi dveh ali treh udarcev policista z roko, s pestjo ali komolcem, vendar so bili ti udarci policista nenamerni, način izvedbe strokovnih prijemov (davljenje in ključ na komolcu s podiranjem na tla) pa glede na okoliščine konkretnega primera zakonit in sorazmeren, tako da policijska pooblastila niso bila prekoračena. Izvedba prisilnih ukrepov je bila nujna za dosego cilja – tožnikovo prijetje, saj je obstajal sum, da sodeluje pri vlamljanju in poškodovanju vrtnih ut.
- VSRS Sklep I Up 660/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Obvestilo tožene stranke o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista po 28. členu ZPol ni upravni akt oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo na odpravo obvestila tožene stranke pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi izpodbijanega posamičnega dejanja policista začne teči takrat, ko je posamično dejanje storjeno (prvi odstavek 23. člena ZUS-1) in ne šele z vročitvijo obvestila ministrstva oziroma policije o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista po 28. členu ZPol. Zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo zaradi varstva ustavnih pravic pravilno zavrglo kot prepozno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj je bilo posamično dejanje storjeno dne 3. 2. 2011, tožba pa je bila vložena dne 9. 6. 2011.
- VSRS Sklep I Up 149/2008Vrhovno sodišče RS · 2009
Tožba, ki jo je tožnik vložil v tem primeru, nima elementov iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 in tretjega odstavka 30. člena ZUS-1. Iz vložene tožbe izrecno izhaja, da se z njo izpodbija akt tožene stranke, tožbeni zahtevek pa se glasi na odpravo tega akta ter vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek. Tožnik s tožbo torej ni uveljavljal, da izpodbijani akt posega v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, in ni zahteval, da to prvostopno sodišče ugotovi.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 12. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba II Cp 972/2020Višje sodišče v Ljubljani · 18. 12. 2020
Ravnanje policistov ob škodnem dogodku ni bilo protipravno. Tožnik je utrpel poškodbe na obrazu med uporabo prisilnih sredstev ob prijetju, in sicer zaradi dveh ali treh udarcev policista z roko, s pestjo ali komolcem, vendar so bili ti udarci policista nenamerni, način izvedbe strokovnih prijemov (davljenje in ključ na komolcu s podiranjem na tla) pa glede na okoliščine konkretnega primera zakonit in sorazmeren, tako da policijska pooblastila niso bila prekoračena. Izvedba prisilnih ukrepov je bila nujna za dosego cilja – tožnikovo prijetje, saj je obstajal sum, da sodeluje pri vlamljanju in poškodovanju vrtnih ut.
- VSRS Sklep I Up 660/2011Vrhovno sodišče RS · 18. 4. 2012
Obvestilo tožene stranke o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista po 28. členu ZPol ni upravni akt oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo na odpravo obvestila tožene stranke pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi izpodbijanega posamičnega dejanja policista začne teči takrat, ko je posamično dejanje storjeno (prvi odstavek 23. člena ZUS-1) in ne šele z vročitvijo obvestila ministrstva oziroma policije o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista po 28. členu ZPol. Zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo zaradi varstva ustavnih pravic pravilno zavrglo kot prepozno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj je bilo posamično dejanje storjeno dne 3. 2. 2011, tožba pa je bila vložena dne 9. 6. 2011.
- VSRS Sklep I Up 149/2008Vrhovno sodišče RS · 8. 4. 2009
Tožba, ki jo je tožnik vložil v tem primeru, nima elementov iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1 in tretjega odstavka 30. člena ZUS-1. Iz vložene tožbe izrecno izhaja, da se z njo izpodbija akt tožene stranke, tožbeni zahtevek pa se glasi na odpravo tega akta ter vrnitev zadeve toženi stranki v ponoven postopek. Tožnik s tožbo torej ni uveljavljal, da izpodbijani akt posega v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, in ni zahteval, da to prvostopno sodišče ugotovi.
- UPRS sklep U 291/2007Upravno sodišče RS · 9. 12. 2008
Obvestilo, izdano v pritožbenem postopku zoper ravnanje policista, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
- UPRS sklep U 194/2008Upravno sodišče RS · 13. 2. 2008
Odločitev pritožbenega senata na podlagi 28. člena ZPol ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, ker gre za obliko alternativnega reševanja sporov znotraj uprave, ne pa za oblastveno odločanje v upravnem postopku. To pa ne pomeni, da posameznik, potem ko je postopek zaključen na podlagi 6. odstavka 28. člena ZPol, nima pod določenimi zakonskimi pogoji možnosti vložiti tožbe v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic bodisi zoper sporno dejanje policista bodisi zoper dejanje tožene stranke v pritožbenem postopku po 28. členu ZPol, če gre za kršitev človekovih pravic in če stranki ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
- UPRS sklep U 2170/2006Upravno sodišče RS · 3. 10. 2007
Možnost, da se posameznik "lahko" pritoži na ministrstvo ali policijo, ali pa tudi ne, ter dejstvo, da se določilo 28. člena ZPol nanaša na situacije, ko naj bi šlo za kršitve človekovih pravic, za kar mora biti po 4. odstavku 15. člena in 23. členu Ustave zagotovljeno sodno varstvo pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, pomenita, da gre v primeru določila 28. člena ZPol za t.i. alternativno obliko reševanja sporov med posamezniki na eni strani in policijo oziroma ministrstvom za notranje zadeve na drugi strani. Vendar pa to ne pomeni, da posameznik, potem ko je postopek zaključen na podlagi 6. odstavka 28. člena ZPol, nima pod določenimi zakonskimi pogoji možnosti vložiti tožbe v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic.