VSL sodba II Cp 234/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Okrajno sodišče v Črnomlju je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 62976/2008 z dne 5. 9. 2008, s katerim je tožencu naloženo, da plača tožnici glavnico v znesku 349,50 EUR, zakonske zamudne obresti, obračunane do 2. 9. 2008, v znesku 66,50 EUR, zakonske zamudne obresti od vložitve predloga za izvršbo od zneska 416,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 9. 2008 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 45,00 EUR, v celoti v veljavi. Obenem je tožencu naložilo, da plača tožnici nadaljnje pravdne stroške v višini 195,60 EUR v roku osmih dni od prejema odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

2Zoper sodbo se pritožuje toženec in uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno uporabo materialnega prava, pri čemer predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zatrjuje, da je odločitev sodišča napačna in da bi bilo nelogično pričakovati, da bo zavarovalni zastopnik tožnice, ki je bil v postopku zaslišan, izpovedal v svojo škodo ali škodo tožnice. Toženec poudarja, da je pri zavarovalnem zastopniku najprej ustno, 8. 11. 2006 pa tudi v pisni obliki zahteval, da stornira vse police, sklenjene z istim dnem in ga je še posebej opozoril, da nepreklicno odstopa od vseh zavarovalnih pogodb zaradi ugotovljenih napak pri polici za podjetniško premoženjsko zavarovanje. Zastopnik je storniral le polico št. 602 – 0879016 z dne 12. 9. 2006, ne pa tudi police št. 604-0462875. Po tej polici je plačal prvi obrok v višini 7.360,00 SIT, naslednji obrok pa bi zapadel v plačilo 18. 11. 2006, kar pomeni, da je zastopniku tožnice zahtevo za stornacijo prej navedene police vročil pravočasno. Četudi bi predmetna terjatev obstajala, pa bi jo moralo sodišče zavrniti; sporna polica je bila sklenjena v tolarski valuti, ob upoštevanju spremembe valute pa bi moralo sodišče preizkusiti višino terjatve. Glede zavarovalnih polic št. 6073811440 z dne 24. 11. 2005 za avtomobilsko zavarovanje in št. 6073812051 z dne 24. 11. 2005 za zavarovanje avtomobilskega kaska pritožnik zatrjuje, da je bil prvi obrok plačan, pri čemer poudarja, da drugih obrokov ne dolguje, ker je bil osebni avtomobil Renault Clio prodan in je tako prišlo do spremembe lastništva, s čimer je bil zavarovalni zastopnik seznanjen. Pritožnik ugovarja tudi dejstvu, da je tožnica vložila v spis kopije listin brez verodostojnega potrdila, da ustrezajo izvirni listini, pri čemer pa je sodišče ni pozvalo na predložitev originalnih listin (vsaj na vpogled). Pritožnik meni, da tožnica ni upravičena do povračila nadaljnjih pravdnih stroškov, ker je ni zastopal odvetnik ali druga oseba, ki bi imela opravljen pravniški državni izpit. Po mnenju pritožnika gre v obravnavani zadevi tudi za napačno uporabo določil Zakona o pravdnem postopku in Obligacijskega zakonika pri določitvi zakonskih zamudnih obresti ter pri priznanju samega tožbenega zahtevka. Poudarja, da sodba navaja dva zneska, in sicer znesek v višini 416,00 EUR, v prvi točki izreka sodbe pa je naveden znesek v višini 349,50 EUR.

3Pritožba ni utemeljena.

4Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP (1)). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 458. člena istega zakona. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

5Pritožnik v pritožbi izpodbija izpovedbo priče S. Ž. in poudarja, da ni bila upoštevana stornacija police št. 6040462875. Tudi glede preostalih dveh polic meni, da ne dolguje ničesar, ker je bil prvi obrok plačan, osebni avtomobil pa je bil kasneje prodan in je zato tudi prenehala njegova obveznost do plačevanja obrokov. Predmetne trditve sodijo v sklop ugotavljanja dejanskega stanja, katerega presoja pa je v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti izrecno izključena (prvi odstavek 458. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti se mora dejansko stanje razčistiti na prvi stopnji. Ne samo, da stranke v pritožbi ne morejo več navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, ampak je pritožbeni razlog nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izključen. To pomeni, da pritožbeno sodišče v primeru nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja nima ne reformatoričnih ne kasatoričnih pooblastil. V pritožbenem postopku sodišče tudi ne more upoštevati pritožnikove navedbe glede spremembe valute. Pritožnik zatrjuje, da je bila sporna polica sklenjena v tolarski valuti in da sodišče glede na spremenjeno valuto (EUR) ni preizkusilo višine terjatve. Takšen ugovor predstavlja pritožbeno novoto, ki pa v skladu z določbo 337. člena ZPP ni dopustna. Navedeno bi moral pritožnik namreč zatrjevati že v postopku na prvi stopnji.

6V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da predstavlja pravno podlago tožbenemu zahtevku določba 921. člena Obligacijskega zakonika (2), ki določa obveznost zavarovalca, da zavarovalnici plačuje zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega. Dolžnost plačevanja in sprejemanja premije ureja 936. člen OZ. Toženec na prvi stopnji ni dokazal, da je bil njegov dolg v celoti poplačan, njegovo sklicevanje na nepravilnosti in goljufivo ravnanje zastopnika tožnice pa tudi ni podprto z nobenim dokazom. V pritožbi ni argumentirano pojasnil, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka je zagrešilo prvostopenjsko sodišče, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožnik ni pojasnil, kakšne naj bi bile kršitve Zakona o pravdnem postopku in Obligacijskega zakonika pri določitvi zakonskih zamudnih obresti. Prvostopenjsko sodišče je obresti pravilno določilo in v sodbi prepričljivo pojasnilo tudi način odmere procesnih obresti, ki imajo materialnopravno podlago v členu 381 OZ. Neutemeljen je pritožbeni očitek glede različnega navajanja zneskov v sodbi. Znesek v višini 349,50 EUR predstavlja glavnico, medtem ko znesek v višini 416,00 EUR predstavlja vsoto glavnice in zakonskih zamudnih obresti v višini 66,50 EUR.

7Tudi očitek pritožnika glede vložitve kopije listin v spis je neutemeljen in nima podlage v 107. členu ZPP. Po prej citirani določbi so lahko listine, ki se priložijo vlogi, v izvirniku ali prepisu. Kot prepis pa se šteje tudi fotokopija ali reprodukcija kopije. Če je listina priložena v prepisu, zahteva sodišče na predlog nasprotne stranke od vložnika, naj predloži listino v izvirniku, nasprotni stranki pa dovoli da jo pregleda (tretji odstavek 107. člena ZPP). Pritožnik ni izkazal, da je v postopku na prvi stopnji predlagal predložitev listin v izvirniku, zato je njegova pripomba v zvezi s tem neutemeljena.

8Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede odmerjenih nadaljnjih pravdnih stroškov. Pritožnik sicer izrecno ne ugovarja višini stroškov, trdi pa, da tožnica do stroškov ni upravičena, ker je ni zastopal odvetnik ali druga oseba, ki bi imela pravniški državni izpit. Prvostopenjsko sodišče tožnici ni priznalo odvetniške nagrade oziroma stroškov odvetniške storitve, ampak stroške sodnih taks, materialne stroške in stroške prihoda na narok (potne stroške), do katerih je upravičena tudi stranka, ki je ne zastopa odvetnik, ob upoštevanju določbe 155. člena ZPP.

9Ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere opozarja pritožnik, obenem pa je vezano na gornje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, je pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1)Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami

(2)Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami