VSL sodba PRp 333/2010

Pritožba zagovornika obdolženega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

:

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za odgovornega prekrška iz d) točke četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), za kar mu je bila izrečena globa v znesku 1.100,00 eurov in stranski sankciji deset kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije, in prepoved vožnje motornih vozil B kategorije za čas enega meseca. Sodišče prve stopnje je še odločilo, da se obdolžencu v izrečeno globo všteje pridržanje v znesku 20,00 eurov ter obdolžencu naložilo še plačilo stroškov postopka v obliki sodne takse.

Zoper tako odločitev je obdolženčev zagovornik vložil pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja, da je bila izpodbijana sodba izdana brez obdolženčevega zaslišanja, s čimer so bile kršene določbe postopka o prekršku. Obdolženec je namreč svojo odsotnost z zaslišanja obrazloženo opravičil pred samim zaslišanjem, zato je ravnanje s strani sodišča povsem nesprejemljivo. Kot je razvidno iz obrazložitve sodbe, pa tudi vabilo na samo zaslišanje dne 25. 11. 2009 obdolžencu sploh ni bilo vročeno, saj naj bi šlo le za presumpcijo vročitve, obdolženi pa vabila dejansko sploh ni prejel, kar je še toliko večji razlog, da sodišče sodbe ne bi smelo izdati, pri čemer je bilo sodišče tudi predhodno obveščeno, da se obdolženi zaslišanja ne bo mogel udeležiti, ker se nahaja v tujini, ker pa je bil v tujini, mu tudi ni bila možna vročitev vabila. S tem ko obdolženec ni bil zaslišan, mu je bila tudi kršena pravica do obrambe, sodba v predmetni zadevi pa prav gotovo ne bi smela biti izdana, saj ne gre za zadevo, v kateri zaslišanje obdolženca ne bi bilo potrebno. Sodišče je obdolžencu prisodilo tudi visoko kazen in pri tem upoštevalo različne obteževalne okoliščine, medtem ko obdolženi sploh ni imel možnosti izjaviti se tako o obtožbah, pravilnosti postopka, opravljanju meritev alkoholiziranosti, kot tudi navesti olajševalnih okoliščin. Zato predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in postopek zoper obdolženca ustavi oziroma razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje in razsojo.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče po pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb obdolženčevega zagovornika in ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ugotavlja, da takšne kršitve v postopku na prvi stopnji niso bile storjene, pritožba obdolženčevega zagovornika pa tudi ni utemeljena. Tako tudi po oceni višjega sodišča ni podana bistvena kršitev določb postopka, ki jo uveljavlja pritožnik s tem, ko sodišče prve stopnje obdolženca pred izdajo sodbe v postopku ni zaslišalo, ker ni sprejelo njegovega opravičila z naroka. Že sodišče prve stopnje je v obrazložitvi svoje odločitve v tem delu navedlo razloge, ki jim ni mogoče odreči razumnosti. Glede pritožbenih navedb pa je le še pojasniti, da je ocena o tem, ali je razlog za izostanek utemeljen ali ne, torej ali gre za opravičljiv izostanek ali ne, v domeni sodišča. Sodišče si mora namreč prizadevati, da izvede postopek brez zavlačevanja in onemogočiti sleherno zlorabo pravic, ki gredo udeležencem v postopku (72. člen ZP-1). Ker je iz podatkov v spisu razvidno, da je obdolženec vabilo na zaslišanje za dne 25. 11. 2009 prejel 20. 11. 2009 (vabilo mu je bilo vročeno v skladu z določbami 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, upoštevaje presumpcijo vročitve), je že sodišče prve stopnje za opravičilo, ki ga je obdolženčev oče zgolj telefonsko posredoval o sinovi odsotnosti z zaslišanja, ker je le-ta v tujini, ne da bi za to predložil tudi ustrezna dokazila, tudi po oceni višjega sodišča utemeljeno zaključilo, da obdolženčeva odsotnost z naroka ni bila opravičljiva. Obdolženec pa se pred razpisanim narokom tudi ni prepričal ali je narok preložen ali ne. Če sodišče naroka ne preloži oziroma stranke ne obvesti, da je prošnji za preložitev naroka ugodilo, velja domneva, da prošnji za preložitev naroka ni bilo ugodeno in je v takem primeru procesni položaj obdolženca, ki se ne zglasi na narok, na katerega je bil pravilno povabljen, enak kot da izostanka ne opraviči. Sodišče prve stopnje je tako v obravnavanem primeru ravnalo pravilno, ko je izpodbijano sodbo izdalo na podlagi določbe drugega odstavka 69. člena ZP-1, saj so bili za to podani vsi zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje je namreč v dokaznem postopku izvedlo druge dokaze, na podlagi katerih je zaključilo, da obdolženčevo zaslišanje ni potrebno, svojo odločitev v tem delu tudi ustrezno utemeljilo, tako da so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene. V skladu z vsemi za odmero večje ali manjše kazni odločujočimi okoliščinami, podrobno navedenimi že v obrazložitvi prvostopenjske sodbe, pa je sodišče prve stopnje tudi po oceni višjega sodišča obdolžencu utemeljeno izreklo globo v nekoliko višjem znesku od najnižje v zakonu predpisane globe za obravnavano kršitev (po določbi 17. člena ZP-1 se lahko posamezniku izreče globa do 5.000,00 eurov), pravilno v izrečeno globo vštelo tudi pridržanje, ki je bilo obdolžencu odrejeno do 12 ur, stranski sankciji pa izreklo že tako v predpisanem številu kazenskih točk ter v najkrajši možni dobi trajanja prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije, saj se ta stranska sankcija lahko izreče za čas najmanj enega meseca pa do enega leta. Upoštevajoč obdolženčevo predkaznovanost zaradi istovrstnih prekrškov ter okoliščine, v katerih je obdolženec vozil motorno vozilo v cestnem prometu, pa je izrek slednje stranske sankcije v najkrajši možni dobi trajanja vse preje kot pa primeren, vendar pa se predlagateljica postopka zoper tako odločitev ni pritožila. Višje sodišče je zato odločitev sodišča prve stopnje v celoti potrdilo kot pravilno in zakonito, pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno, obdolžencu pa v skladu z določbo 147. člena v zvezi s 143. do 146. členom ZP-1 naložilo še plačilo stroškov pritožbenega postopka v obliki sodne takse, ki mu jo bo s posebnim plačilnim nalogom v skladu z Zakonom o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje.