VSL sodba I Cpg 339/2010

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Zahtevek tožene stranke za povrnitev njenih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v dajatvenem in stroškovnem delu vzdržalo v veljavi (1. točka izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke (2. točka izreka).

2Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Izrecno uveljavlja pritožbeni razlog „bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom in 14. točko 2. odst. 339. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki 1. odst. 338.člena ZPP v zvezi s 341. členom ZPP“ ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev le-te in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče v Ljubljani je o predmetni pritožbi odločilo po sodnici posameznici na podlagi določila 5. odst. 458. člena ZPP.

6Pritožbeni očitek, da dokazna ocena prvostopnega sodišča ni prepričljiva oziroma da je zmotna in napačna, se nanaša na ugotavljanje dejanskega stanja s strani prvostopnega sodišča. Ker pa sodbe, izdane po postopku za spore majhne vrednosti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati (primerjaj 1. odst. 358. člena ZPP) se s to pritožbeno navedbo pritožbeno sodišče ne sme ukvarjati. Na načelnem nivoju le ugotavlja, da ni veliko sodb, v katerih bi sodišče prve stopnje tako zvesto sledilo določilu 8. člena ZPP in tako izčrpno ocenilo izpovedi zaslišanih oseb, kot je to storilo v izpodbijani sodbi. Drugačno pritožbeno stališče, to je, da je sodišče prve stopnje zaradi neskrbne ocene posameznih izvedenih dokazov kršilo določilo 8. člena ZPP, na odločitev o pritožbi ne more imeti vpliva zato, ker je prvostopno sodbo, upoštevajoč vrednost spornega predmeta, možno izpodbijati le zaradi absolutnih bistvenih kršitev določil pravdnega postopka iz 2. odst. 338. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (primerjaj že citirano določilo 1. odst. 458. člena ZPP). Zato se pritožbeno sodišče do posameznih pritožbenih navedb, povezanih z uveljavljano relativno bistveno kršitvijo iz 1. odst. 339. člena ZPP, ne opredeljuje.

7Zmotno je pritožbeno stališče, da določilo 51. člena OZ v primeru pisne pogodbe za veljavnost dodatnih dogovorov terja isto obliko. Kaj takega iz določila tega člena ne izhaja. Omenjeno pritožbeno stališče velja le v primeru, kadar zakon zahteva, da mora biti pogodba, sklenjena v pisni obliki (primerjaj 2. odst. 51. člena OZ), pisne oblike za veljavnost podjemne pogodbe pa zakon ne zahteva.

8Tožena stranka šele v pritožbi navaja, da je prišlo med pravdnima stranka do nesporazuma glede predmeta obveznosti v smislu 16. člena OZ in šele v pritožbi navaja razloge za to svoje stališče. Ker pa ne pojasni, zakaj teh navedb, ki bi po njenem pripeljale do zavrnitve tožbenega zahtevka, ni podala že med postopkom pred sodiščem prve stopnje, gre za nedovoljene pritožbene novote v smislu 1. odst. 337. člena ZPP. Zato se tudi s temi pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.

9Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz 2. odst. 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določila 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.