UPRS sodba I U 1220/2010

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Po izpodbijanem sklepu o davčni izvršbi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se zoper tožnika iz naslova neplačanega zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije opravi davčna izvršba dolgovanega zneska po odločbah št.: 10-022599/2008, ki je postala izvršljiva 1. 5. 2009, 10-036866/2007, ki je postala izvršljiva 10. 4. 2008, 10-035527/2006, ki je postala izvršljiva 18. 6. 2007 in 10-042334/2005, ki je postala izvršljiva 17. 7. 2006, pri čemer dolg po stanju na dan izdaje sklepa znaša: glavnica v višini 48,75 EUR, zamudne obresti od zapadlosti posamezne glavnice do dneva izdaje sklepa 11,97 EUR in stroški davčne izvršbe 20,86 EUR, skupaj za plačilo torej 81,58 EUR.

Z drugostopno odločbo je pritožbeni organ tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil. V obrazložitvi drugostopne odločbe je navedeno, da je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije tožniku 10. 6. 2010 po uradni dolžnosti pravilno izdala sklep o davčni izvršbi na njegove denarne prejemke iz naslova neplačanega zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je na podlagi vpogleda v knjigovodsko evidenco po knjigovodskem stanju na dan 9. 6. 2010 namreč ugotovila, da tožnik še nima poravnanih zborničnih prispevkov, in sicer za leto 2008, ki mu je bil odmerjen s pravnomočno odločbo z dne 31. 3. 2009, ki je postala izvršljiva 1. 5. 2009, za leto 2007, ki mu je bil odmerjen s pravnomočno odločbo z dne 10. 3. 2008, ki je postala izvršljiva 10. 4. 2008, za leto 2006, ki mu je bil odmerjen s pravnomočno odločbo z dne 18. 5. 2007, ki je postala izvršljiva 18. 6. 2007 ter za leto 2005, ki mu je bil odmerjen s pravnomočno odločbo z dne 16. 6. 2006, ki je postala izvršljiva 17. 7. 2006. Poudarja, da so z vročitvijo navedenih odločb za tožnika nastopile vse pravne posledice, ki izhajajo iz izreka, torej tudi obveznost, da mora v določenem roku plačati določene zbornične prispevke. Ker tega v postavljenem 30-dnevnem roku ni storil, prav tako tega ni storil niti kasneje vse do izdaje izpodbijanega sklepa, je prvostopni organ po uradni dolžnosti 9. 6. 2010 začel postopek davčne izvršbe in izdal izpodbijani sklep. Pri tem citira drugi odstavek 22. člena Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ) ter prvi odstavek 25.b člena tega zakona, ki določa, da zbornica svojim članom odmerja zbornični prispevek, ga pobira in izterjuje. V drugem odstavku istega člena je določeno, da se zbornični prispevek odmeri z odločbo, izdano v upravnem postopku. O pritožbi zoper odločbo o odmeri zborničnega prispevka pa odloča ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo. Na podlagi tretjega odstavka tega člena zbornica za zavezanca, ki zborničnega prispevka v predpisanem roku ni plačal, uvede in vodi postopek izterjave. Za postopek izterjave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. Dalje tako citira določbe 143. ter 157. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) ter v zvezi s pritožbenimi ugovori navaja, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova in ne uveljavljati odpisov zborničnih prispevkov. Zato pritožbeni organ meni, da pritožbenih navedb glede članstva v zbornici v konkretnem postopku ni mogoče izpodbijati, ker se ne sme izpodbijati prvostopne odločbe kot izvršilnega naslova. Pri tem pojasnjuje, da je bilo članstvo v kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije za tožnika obvezno. Prav tako ni razlogov za oprostitev plačila zborničnih prispevkov. Tudi ugovorov glede tega, da tožnik nima davka od kmetijstva in da plačuje za gozdne ceste in mu je neurje naredilo veliko škode, ni mogoče upoštevati, ker zadevajo izvršilni naslov. V zvezi s pritožbeno navedbo, da obveznosti po izpodbijanem sklepu ne more plačati, ker nima sredstev za plačilo ter da ima zdravstvene težave, pritožbeni organ odgovarja, da je že v izreku izpodbijanega sklepa (4. točka) navedeno, da se pri prisilni izvršbi upoštevajo določbe 159. člena ZDavP-2 in omejitve izvršbe iz 160. in 166. člena ZDavP-2.

Tožnik v tožbi navaja, da ni obvezni član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, saj ne spada med primere, ki so določeni v 9. členu ZKGZ kot obvezni člani zbornice. Zato se je pritožil zoper prvostopni sklep in navedel, da zbornici ne dolguje spornega zneska ter da se nikoli ni včlanil v to zbornico, da je invalid v 76. letu starosti ter da ne plačuje davka od kmetijstva. Prav tako opozarja, da je v vsakem primeru terjani znesek bistveno previsok. Poudarja, da gre v konkretni zadevi za specifičen primer, ki je dejansko tuj urejenemu pravnemu redu in opozarja na kaotično stanje, samovoljo in nespoštovanje temeljnih človekovih pravic. Dejstvo, da Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije izdaja izvršilne naslove in jih tudi izvršuje, ob nadaljnjem dejstvu obstoja prisilnega članstva v neki zbornici, ki je nato tudi organ odločanja in izvrševanja, dokazuje posebno specifičnost takšne situacije, ki je tuja demokratičnim pravnim redom, zato se ne strinja z navedbo pritožbenega organa, da v tem postopku ni možno izpodbijati članstva v zbornici in izvršilnega naslova. Gre namreč za vprašanje ničnosti odmernih odločb. O ničnosti upravne odločbe pa je moč razpravljati tudi v izvršbi, saj se odločba lahko vsak čas izreče za nično. Odločbo o prispevku in sklep o izvršbi je izdal isti organ, ki bi tudi na prvi stopnji odločal o ničnosti na predlog ali sam po uradni dolžnosti. Posledično so torej neveljavni tudi sklepi o davčni izvršbi, saj o članstvu v zbornici, ki je osnovnega pomena za odmero prispevka, nikoli ni bilo odločeno in se tožnik o tem ni mogel izjaviti. Zato bi moral upravni organ odločati o vprašanju tožnikovega članstva v zbornici ter obenem po uradni dolžnosti tudi o ničnosti odmernih odločb in nedovoljenosti davčne izvršbe, začete na podlagi takšnih odmernih odločb. Po povedanem sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge prvostopnega sklepa in drugostopne odločbe ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za davčno izvršbo na denarne prejemke dolžnika (tožnika) iz naslova neplačanega zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v skupnem znesku 81,58 EUR, pri čemer med strankama ni sporno, da izvršilni naslov predstavljajo odločbe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 10-022599/2008, ki je postala izvršljiva 1. 5. 2009, 10-036866/2007, ki je postala izvršljiva 10. 4. 2008, 10-035527/2006, ki je postala izvršljiva 18. 6. 2007 in 10-042334/2005, ki je postala izvršljiva 17. 7. 2006. Sporni niso niti navedeni datumi izvršljivosti odločb, tožnik namreč temu ne ugovarja. Prav tako ni spora o tem, da predmetnih zborničnih prispevkov ni plačal. Ugovarja pa tožnik odmeri zborničnega prispevka, pri čemer poudarja, da o članstvu v zbornici nikoli ni bilo odločeno ter da se o tem ni mogel izjaviti. Uveljavlja tudi ničnost odločb o odmeri zborničnega prispevka.

Zoper navedene odločbe o odmeri zborničnih prispevkov je imel tožnik možnost vložiti pritožbe, v katerih bi lahko ugovarjal, da ni zavezanec za plačilo tega prispevka oziroma da o njegovem članstvu v zbornici ni bilo nikoli odločeno ter se o tem ni mogel izjaviti ter uveljavljal druge ugovore, ki se nanašajo na odmero prispevka. V izvršilnem postopku, ki je samostojen postopek, pa ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati, kot je tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ v obrazložitvi odločbe druge stopnje in se pravilno oprl na določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06 do 43/10). Prav tako v tem postopku, ki se nanaša na izvršbo, ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmernih odločb. Postopek odmere zborničnega prispevka in postopek izvršbe sta namreč dva ločena postopka, ne glede na to, da je za odločanje o obeh pristojen isti upravni organ prve stopnje. Tožnik bi torej, kolikor meni, da so podani razlogi za ničnost odmernih odločb, pristojnemu organu lahko predlagal, da le-te izreče za nične in v okviru takšnega predloga navedel razloge, zaradi katerih meni, da so odločbe o odmeri zborničnega prispevka nične. Sodišče pa ničnosti odmernih odločb ne more presojati v okviru tega postopka, ki se, kot že navedeno, nanaša le na izvršbo.

Glede na povedano je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 – 62/10), saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen ter je le-ta pravilen in na zakonu utemeljen. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Zato je bilo treba tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrniti.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.