VSL sodba in sklep I Cpg 96/2012

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopna sodba in sklep razveljavita:
1) v I. točki izreka za 3.586,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 08. 2007 dalje do plačila in izvršilne stroške v višini 140,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 02. 07. 2008 dalje do plačila;
2) v II. točki izreka za 3.586,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 07. 2007 dalje do plačila;
3) v tistem delu III. točke izreka, s katerim je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 25008/2008 z dne 18. 06. 2008 v vzdržalo v veljavi 1. odstavku izreka za 3.586,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 08. 2007 dalje do plačila in v 3. odstavku izreka za izvršilne stroške v višini 140,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 02. 07. 2008 dalje do plačila; in
4) v IV. točki izreka;
ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu izpodbijana sodba in sklep potrdita.

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom:

- ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke v višini 10.081,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 08. 2007 dalje do plačila ter v višini izvršilnih stroškov 140,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 02. 07. 2008 dalje do plačila (I. točka izreka);

- ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke v višini 14.959,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 3.586,86 EUR od 20. 07. 2007 dalje do plačila in od zneska 11.372,29 EUR od 17. 08. 2007 dalje do plačila (II. točka izreka);

- odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 25008/2008 z dne 18. 06. 2008 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka, to je za znesek 10.081,85 EURz zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 08. 2007 dalje do plačila ter v 3. odstavku izreka, to je za izvršilne stroške v višini 140,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 02. 07. 2008 dalje do plačila (III. točka izreka);

- toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 935,99 EUR v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2Zoper sodbo in sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrže ali zavrne oziroma da ugotovi obstoj terjatve tožene stranke do tožeče v znesku 3.586,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 07. 2007 dalje in opravi pobot terjatev tako, da se terjatev tožene stranke v znesku 3.586,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 07. 2007 dalje pobota s terjatvijo tožeče stranke iz I. točke izreka izpodbijane sodbe ter se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke do višine 3.586,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 07. 2007 dalje. Podrejeno predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Tožeča stranka v postopku vtožuje terjatev iz naslova opravljenih kamnoseških del po pogodbi št. 07/07-II z dne 03. 04. 2007 (A5, v nadaljevanju Pogodba). Nasproti terjatvi tožeče stranke uveljavlja tožena stranka s pobotnim ugovorom svojo terjatev iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude pri opravi del (3.586,85 EUR s pripadki) po prvem odstavku 10. člena Pogodbe in iz naslova odškodnine (11.372,30 EUR s pripadki) po drugem odstavku 10. člena Pogodbe in drugem odstavku 239. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo, pobotni ugovor tožene pa zavrnilo.

6Pritožba odločitev sodišča prve stopnje v bistvenem izpodbija, ker da:

a) je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je pooblaščenka tožeče stranke izkazala pooblastilo za zastopanje;

b) je sodišče prve stopnje napravilo napačen zaključek o nepravilnem in prepoznem uveljavljanju pogodbene kazni iz naslova zamude pri opravi del.

Pod a)

7Zadevni postopek se je pričel na podlagi elektronsko vloženega predloga tožeče stranke za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 26. 04. 2008. Ob vložitvi predloga pooblaščenki tožeče stranke v skladu s takrat veljavnim trinajstim odstavkom 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 93/2007) ni bilo potrebno predložiti pooblastila in je zadostovalo, da se je nanj sklicevala (glej str. 2 predloga za izvršbo). Sodišče prve stopnje je na podlagi vloženega predloga tožeče stranke izdalo sklep o izvršbi, ki ga je po ugovoru tožene stranke delno razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku odločilo pravdno sodišče. V nadaljevanju postopka je sodišče pooblaščenki tožeče stranke dopustilo zastopanje, saj ji je vročalo pisanja tožene stranke in jo pozivalo k odgovoru nanje.

8Ob takšnem postopanju sodišča prve stopnje in upoštevaje značilnosti tega postopka po prepričanju pritožbenega sodišča uporaba petega odstavka 98. člena ZPP ni na mestu. Navedena določba namreč določa zavrženje vloge (tožbe ali pravnega sredstva), kadar odvetnik začne pravdni postopek ali vloži pritožbo brez pooblastila, kar pa ni uporabno za primer, ko odvetnik po izrecni zakonski normi začne postopek brez predložitve pooblastila. V takšnem primeru ga mora sodišče na kasnejšo spremembo oziroma nastalo potrebo po predložitvi pooblastila opozoriti, kar je pravilno storilo sodišče prve stopnje na naroku dne 25. 11. 2011. Potrebno je namreč upoštevati, da je z določbo petega odstavka 98. člena ZPP urejena izrazito stroga izjema od siceršnjega postopanja v zvezi s predložitvijo pooblastil, zato jo je potrebno razlagati utesnjujoče (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, VIII Ips 113/2010 z dne 06. 11. 2011). Začasno zastopanje po odvetniku je tako lahko nedopustno zgolj v zvezi z vlogami, ki jih pravilo po petem odstavku 98. člena ZPP izrecno ureja, ni pa mogoče pravila uporabiti v postopkih, ki se pričnejo z vlogo, katere značilnosti se razlikujejo od tožbe v pravdnem postopku (konkretno predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine).

9Neutemeljeno je tudi pritožbeno navajanje v zvezi z datumom izdaje sodbe. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki na naroku dne 25. 11. 2011 dopustilo naknadno predložitev pooblastila ter ji v ta namen določilo tri dnevni rok. Slednjega je tožeča stranka spoštovala in pooblastilo sodišču poslala še isti dan. Skladno z določbo 231. člena ZPP je sodišče dolžno izdati sodbo, ki časovno sovpada z datumom končanja glavne obravnave (razen v primeru predčasne sklenitve glavne obravnave v primerih iz drugega odstavka 291. člena ZPP), četudi se slednja pisno izdela kasneje. Bistveno je, da sodišče odloči/sodi na podlagi tistega dejanskega in pravnega stanja, ki je nastopilo do konca glavne obravnave. Upoštevaje, da je sodišče relevantno dejansko stanje za odločitev v sporu ugotovilo na naroku dne 25. 11. 2005, za ugotovitev procesnega dejstva, t. j. obstoj pooblastilnega razmerja, ni bilo dolžno razpisati novega naroka (glej smiselno 488. člen ZPP).

10V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se tožena stranka zaradi naknadne predložitve pooblastila ni mogla seznaniti z njegovo vsebino in posledično iz tega naslova uveljavljati ugovorov, pritožbeno sodišče opozarja, da se lahko na kršitev iz naslova pravilnosti in obstoja pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje sklicuje samo stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik (1). Navedeno posledično pomeni, da nezmožnost seznanitve tožene stranke z vsebino pooblastila, ki ga je izdala tožeča, v položaj tožene stranke ne posega in je zaradi tega pritožbeno navajanje v tej smeri neutemeljeno.

Pod b)

11Pritrditi je pritožbi, da je napačen materialnopraven zaključek sodišča prve stopnje o potrebnosti pisnega sporočila za uveljavljanje pogodbene kazni zaradi zamude z izvedbo del, saj zanj določba 5. odstavka 251. člena OZ ne daje podlage. Njen smisel je v pravni varnosti dolžnika, ki lahko na podlagi upnikovega molka ob sprejemu zamujene izpolnitve glavne obveznosti upravičeno domneva, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni.(2) To domnevo pa lahko upnik ovrže s tem, da vztraja pri plačilu dogovorjene pogodbene kazni. Da bi pogodbi zvesta stranka torej lahko obdržala pravico do pogodbene kazni, mora hkrati s tem (če je druga stranka navzoča) ali nemudoma potem, ko je izpolnitev prejela, uveljaviti (izjaviti- sporočiti drugi pogodbeni stranki, da uveljavlja) pravico do pogodbene kazni.(3) Da zadostuje tudi ustno uveljavljanje pogodbene kazni, je tudi stališče sodne prakse (4), pravilnosti katerega ne spremeni sklicevanje na 8. člen Posebnih gradbenih uzanc. Kot pravilno opozarja pritožba, je navedeni člen namenjen obveščanju strank o okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izpolnitev pogodbe, uveljavljanje pogodbene kazni pa je namenjena sankcioniranju nepravilne izpolnitve (t. j. izpolnitve z zamudo).

12Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je mogoče pogodbeno kazen uveljavljati zgolj pisno, je ostalo dejansko stanje v zvezi z zatrjevanim ustnim uveljavljanjem nepopolno ugotovljeno. Na podlagi določbe 355. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in prvostopno sodbo in sklep v delu, ki zadeva v pobot uveljavljani znesek iz naslova uveljavljane pogodbene kazni zaradi zamude z deli, in posledično glede stroškov postopka (IV. točka izreka sklepa) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku skladno z obrazloženim materialnopravnim stališčem o uveljavljanju pogodbene kazni presodi navedbe tožene stranke, ki jih je ta podala v 3. točki druge pripravljalne vloge z dne 24. 11. 2011 (list. št. 69) in v dokaz katerih je predlagala zaslišanje dveh delavcev.

13Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da dejstvo, ki ga izpostavlja pritožba, t. j. da se je tožeča stranka s toženo spustila v razgovore in pogajanja o višini pogodbene kazni, samo po sebi ne zadostuje za odločitev o obstoju terjatve tožene stranke iz naslova pogodbene kazni. Ker tožena stranka ni zatrjevala, da bi stranki v pogajanjih dosegli kakšen dogovor ali pa da bi tožeča stranka toženi z tega naslova tudi kaj plačala, zgolj pogajanja ne izkazujejo pripoznanja zahtevka in dejstvo udeležbe v razgovorih s toženo stranko tožeči ne more iti v breme. Če sta stranki pred sodnim reševanjem spora slednjega poskušali rešiti sporazumno, bi bila rešitev, ki bi stranki (ali eni izmed njih) zgolj na podlagi takšnega ravnanja povzročila zanjo neugodne posledice, neustrezna in bi posledično takšno sicer želeno postopanje strank (poskus izvensodnega dogovarjanja) celo preprečevala.

14Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

----------------------------------------------

(1) Tako tudi J. Zobec v pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, str. 304 in 305.

(2) Tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, II Ips 558/2000 z dne 24. 05. 2001.

(3) Tako tudi N. Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2003, 2. knjiga, str. 243.

(4) Glej 7. odstavek obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča, II Ips 558/2000 z dne 24. 05. 2001.