VSL sklep I Cpg 1128/2011, enako VSL sklep I Cpg 1129/2011

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo. Smiselno je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, ZPP), ker je ugotovilo, da je bila ta vložena prepozno. Pri tem se je oprlo na določbo 391. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06, ZGD-1), kjer uveljavljanja ničnosti sklepa skupščine iz razloga po 2. alineji 390. člena ZGD-1 ni mogoče zahtevati po vpisu sklepa v sodni register, iz razlogov po 1., 3., 4. in 5. alineji istega člena pa ne po preteku treh let od vpisa sklepa v register, kar ni sporno.

5Tožeča stranka se v pritožbi ponovno sklicuje na razloge za uveljavljanje ničnosti po 86. členu Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS, št. 83/01, OZ), kjer v skladu z 93. členom OZ pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne. Poslovanje gospodarskih družb terja prilagojeno ureditev ničnosti tako v smeri oženja ničnostnih razlogov, kot tudi v časovni omejitvi njenega uveljavljanja zgolj na primere iz ZGD-1. Ničnosti sklepov skupščine tako ni mogoče uveljavljati na podlagi določb OZ, na katere se sklicuje pritožnik. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki je tožbo v skladu z 274. členom ZPP zaradi preteka rokov iz 391. člena ZGD-1 zavrglo.

6Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena, 353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

7Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena v zvezi s 165. členom ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje pritožbene stroške.