VSL sklep I Ip 5006/2011

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Upnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Upnika F. U. se za zlorabo procesnih pravic kaznuje z denarno kaznijo 650,00 EUR, ki jo mora plačati v roku 30 dni od vročitve tega sklepa na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Novem mestu št. YYYYY s sklicem ZZZZZ, koda namena plačila GOVT, BIC kode prejemnika BSLJSI2X.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

v 1. točki izreka: sklenilo, da se na tretjem prodajnem naroku, opravljenem 20. 01. 2011, v zvezi z izjavo kupovalke Z. Z. z dne 21. 06. 2011, polovici dveh dolžnikovih nepremičnin za kupnino 18.272,22 EUR domakne kupovalki Z. Z.;

v 2. točki izreka: sklenilo, da se bodo ob izročitvi polovic dveh dolžnikovih nepremičnin kupovalki v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Črnomlju izbrisale vse zastavne pravice, ki se nanašajo na izvršilna postopka In XX/2000 in In YY/2004, kot tudi vse ostale vpisane pravice in bremena, ki so morebiti vpisana na prodanih nepremičninah;

v 3. točki izreka: sklenilo, da je dolžna kupovalka Z. Z. položiti kupnino v višini 18.272,22 EUR v roku 30 dni od prejema tega sklepa na transakcijski račun Okrožnega sodišča v X.

2Zoper ta sklep sta prva dva upnika vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Najprej opozarjata, da sta sodišču priporočeno 04. 07. 2011 poslala izjavo, v kateri sta, sklicujoč se na določilo petega odstavka 189. člena ZIZ, nasprotovala „izjavi tretje Z. Z. z dne 21. 06. 2011“, ki se je dolga leta po uvedbi izvršilnega postopka pojavila kot tretja in kot kupovalka nepremičnin, ki so predmet tega postopka. Razen tega pa sta pritožnika v prej citirani izjavi tudi predlagala in zahtevala, da se prodaja z dne 20. 01. 2011 razveljavi in določi nova prodaja. Sodišče je v nerazumljivi in zapleteni obrazložitvi navedlo, da „o izjavi kupca v smislu člena 200. b ZIZ sodišče ne odloča pred izdajo sklepa o domiku, temveč bo o izjavi, ki jo je podal kupec, oz. o izjavi, ki sta ji nasprotovala upnika, odločalo šele pri izdaji sklepa o poplačilu, po opravljenem razdelitvenem naroku. Takrat bo odločalo, v kakšni višini se poplačata upnika, in o resničnosti izjave, ki pa ji upnika v vlogi z dne 04. 07. 2011 ne nasprotujeta“, pri čemer je takoj za tem v obrazložitvi še navedeno in dodano, da upnika „lahko nasprotujeta izjavi kupca, vendar pa na pravilnost sklepa o domiku to ne vpliva“ (tretji odstavek na 2. in 3. strani obrazložitve sklepa). Takšna obrazložitev sklepa je zgrešena. Če namreč ne bi smela ali ne bi mogla upnika izjavi ponudnika in kupca nasprotovati, potem takšnega določila v ZIZ sploh ne bi bilo. Nerazumljivo je, da sodišče navaja, ko istočasno priznava pritožnikoma, da „lahko nasprotujeta“ izjavi kupovalke Z. Z., da pa takšno nasprotovanje upnikov „na pravilnost sklepa o domiku ne vpliva“. Pritožnika se sprašujeta, kaj naj bi imela od tega, če bi šele na razdelitvenem naroku ugovarjala izjavi tretje Z. Z. z dne 21. 06. 2011. Od takšnega ugovora zanesljivo ne bi imela ničesar, saj bi bilo takrat že vse končano. V vsakem primeru sta torej pritožnika ravnala pravilno in zakonito ter tako kot morata ravnati, pri čemer sta nenazadnje bila s strani sodišča tudi pozvana z dopisom z dne 23. 06. 2011. V tem dopisu sta bila pritožnika v skladu s petim odstavkom 189. člena ZIZ izrecno pozvana, da lahko izjavi Z. Z. nasprotujeta v roku 8 dni od prejema dopisa, in temu posledično sta tako tudi ravnala. Če bi bilo pravilno in zakonito tisto, kar navaja sodišče v obrazložitvi sklepa, potem sodišče zanesljivo ne bi pozivalo pritožnikov, da se v 8-dnevnem roku izjasnita, ali izjavi Z. Z. nasprotujeta ali ne, pač pa bi sodišče kar nadaljevalo s postopkom. Na eni strani sodišče poziva pritožnika, naj nekaj storita, nato pa navaja, da tisto, kar sta pritožnika izjavila, na "pravilnost sklepa o domiku ne vpliva". Sodišče si je nepravilno tolmačilo vsebino določila člena 200. b ZIZ, saj bi moralo, posebno spričo dejstva, da sta s takšno rešitvijo pritožnika prizadeta, razveljaviti odločitev, ki je bila sprejeta na prodajnem naroku 20. 01. 2011, ter določiti nov prodajni narok, na katerem bi oz. bo novi kupec ponudil in plačal bistveno več, kot pa znaša kupnina ponudnice Z. Z. Ob tem najprej pritožnika poudarjata, da je predmetna nepremičnina vredna najmanj enkrat več ali še veliko več, kot pa znaša kupnina Z. Z. Spričo vsega navedenega se pritožnika čutita prizadeta in izigrana v svojih utemeljenih zahtevah in pravicah. V zvezi s tem še opozarjata, da se drugi pritožnik že 16 let "vleče po sodiščih", ne glede na to pa je celotna zadeva tudi zelo negativno vplivala na zdravstveno stanje prve pritožnice. Zaradi nastalega stanja sta oba pritožnika zelo prizadeta, saj ne vidita izhoda iz katastrofalne situacije, v kateri sta se znašla, čeprav sta imela že od vsega začetka poštene namene, da od dolžnika pridobita celotno nepremičnino, kar pa se je pozneje izjalovilo, saj se je v izvršilno zadevo po dolgih letih obravnavanja vmešala tudi dolžnikova zakonska partnerica Z. Z., ki takrat, ko so tekli pogovori med pritožnikoma in dolžnikom, ni obstajala, temveč se je pojavila šele kasneje, z izključnim namenom, da pomaga dolžniku. Pritožbenemu sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep odpravi oz. razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, ob tem pa naloži dolžniku v plačilo priglašene stroške pritožbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

3Pritožba je bila pravilno vročena v odgovor tretjemu upniku in dolžniku, ki pa nanjo nista odgovorila.

Glede obravnavane pritožbe:

4Pritožba je utemeljena, saj sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pravilno uporabilo določbe tretjega odstavka 191. člena ZIZ.

5Po določbi tretjega odstavka 191. člena ZIZ sodišče v primeru, ko kupec v določenem roku ne položi kupnine za nakup nepremičnine, pozove na plačilo kupnine drugega oz. naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člena ZIZ, ter jim določi rok za položitev kupnine, vendar sodišče to lahko stori le na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje. V konkretnem primeru takšnega predloga upnikov ni bilo oz. sta pritožnika (kot prva upnika v predmetnem postopku) v izjavi z dne 04. 07. 2011 prodaji nepremičnin drugi najboljši ponudnici Z. Z. celo izrecno nasprotovala in zahtevala razveljavitev te prodaje. Zato je pritožbeno sodišče obravnavani pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v celoti razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6Ker je izpodbijani sklep razveljavilo že iz tega razloga, pritožbeno sodišče ni presojalo utemeljenosti preostalih pritožbenih očitkov (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7Kljub temu, da sta upnika s pritožbo v celoti uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da sta pritožnika dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka, saj gre v konkretnem primeru za stroške, ki sta jih pritožnika povzročila po svoji krivdi in bi jih bilo nepravično naložiti v breme dolžniku (156. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je takšno odločitev sprejelo zato, ker drugi pritožnik po domiku nepremičnin, ki sta mu bili prodani tudi na tretjem prodajnem naroku 20. 01. 2011, že drugič zapored ni plačal kupnine zanju (prvič se je to zgodilo po prodajnem naroku 13. 01. 2010), enkrat prej (po prodajnem naroku 19. 01. 2009) pa ni kupnine za domaknjeni nepremičnini plačala prva pritožnica.

Glede denarnega kaznovanja pritožnika F. U.:

8V primeru, ko udeleženci v postopku z namenom škodovanja drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo svoje procesne pravice, lahko sodišče udeležencem izreče denarno kazen po določbah 11. člena ZPP. Smiselno enako glede na določbo 15. člena ZIZ velja tudi v izvršilnem postopku.

9Ob reševanju obravnavane pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da v konkretnem primeru obstaja več okoliščin, ki kažejo na to, da drugi pritožnik F. U. v predmetnem postopku zlorablja svoje procesne pravice, zaradi česar je preverilo, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za to, da se drugemu pritožniku zaradi zlorabe procesnih pravic izreče denarna kazen.

10Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta bili drugemu pritožniku v predmetnem izvršilnem postopku na tretjem prodajnem naroku 20. 01. 2011 že drugič zapored domaknjeni dolžnikovi nepremičnini, vendar drugi pritožnik kljub izrecnemu ustnemu opozorilu sodišča, da mu bo ob ponovnem neplačilu kupnine izreklo denarno kazen v znesku 1.300,00 EUR (glej 2. stran zapisnika s tretjega prodajnega naroka z dne 20. 01. 2011 na red. št. 189), ponovno ni plačal kupnine za domaknjeni nepremičnini (prvič drugi pritožnik ni plačal kupnine po domiku nepremičnin na tretjem prodajnem naroku 13. 01. 2010).

11Da se je drugi pritožnik vnaprej zavedal protipravnosti morebitne (ponovne) opustitve svoje obveznosti plačila kupnine za domaknjeni nepremičnini, obenem pa se je tudi zavedal sankcije, ki ga lahko doleti v takšnem primeru, je razvidno tudi iz navedbe drugega pritožnika v pritožbi zoper sklep o domiku z dne 20. 01. 2011, vloženi 31. 01. 2011, da je grožnja sodišča z denarno kaznijo v višini 1.300,00 EUR popolnoma odveč, saj je vsem udeležencem tega postopka dobro znano, kaj se bo zgodilo, če drugi pritožnik ne bi zmogel ravnati tako, kot je navedel na tretjem prodajnem naroku 20. 01. 2011 (poleg tega je drugi pritožnik tedaj omenjal tudi možnost domika prodanih nepremičnin naslednjemu najboljšemu ponudniku).

12Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil drugi pritožnik kot upnik v predmetnem postopku na obeh prodajnih narokih, ko sta mu bili nepremičnini domaknjeni kot kupcu, oproščen plačila varščine za pristop na dražbeni narok. Drugi pritožnik je torej obakrat izkoristil zakonsko možnost, da mu kot upniku za pristop na javno dražbo ni bilo treba položiti varščine (tretji odstavek 185. člena ZIZ), poleg tega pa mu varščina po tem, ko ni plačal kupnine za domaknjeni nepremičnini, ni mogla biti odvzeta, kot bi bila drugim kupcem (za pokritje stroškov za novo prodajo in nadomestitev razlike med ceno pri prejšnji in novi prodaji – prim. tretji in četrti odstavek 191. člena ZIZ).

13Sicer pa je iz podatkov v spisu tudi razvidno, da drugi pritožnik v konkretnem primeru dejansko sploh nima interesa, da bi kupil (le) polovico prodajanih nepremičnin, saj bi želel kupiti celotni nepremičnini, to pa zaradi pravnomočne ugotovitve pravdnega sodišča o nedopustnosti izvršbe s prodajo druge polovice predmetnih nepremičnin (katerih solastnica je dolžnikova žena), ni več mogoče. V obravnavani pritožbi je drugi pritožnik tudi sam pojasnil, da sta s prvo pritožnico imela že od vsega začetka poštene namene, da od dolžnika pridobita celotno nepremičnino, vendar pa se je to pozneje izjalovilo, ker se je v izvršilno zadevo po dolgih letih obravnavanja vmešala dolžnikova zakonska partnerica. Pomanjkanje interesa drugega pritožnika za nakup prodajanih polovic nepremičnin pa je razvidno tudi iz vsebine predmetnega izvršilnega naslova.

14Na koncu pa pritožbeno sodišče še ugotavlja, da iz podatkov spisa izhaja, da drugi pritožnik glede na svoje lastne navedbe o slabem premoženjskem stanju v predmetnem postopku nima zadostnih denarnih sredstev niti za plačilo sodnih taks za svoje vloge, kaj šele za nakup prodajanih nepremičnin.

15Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da procesna dejanja in osebne okoliščine drugega pritožnika, ki je že dvakrat zapored kupil nepremičnini na javni dražbi, ne da bi nato položil kupnino za nakup domaknjenih nepremičnin, ob tem pa mu kot upniku nikoli ni bilo treba plačati varščine za pristop na dražbeni narok, niti mu varščina po neplačilu kupnine ni mogla biti odvzeta, kažejo na ravnanje v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, obenem pa tudi na namerno in neupravičeno preprečevanje zaključka predmetnega postopka (po določbi drugega odstavka 194. člena ZIZ sodišče v primeru, ko nepremičnine ni mogoče prodati na tretjem naroku niti za polovico ugotovljene vrednosti, izvršbo ustavi). Iz procesnih dejanj in osebnih okoliščin drugega pritožnika namreč ne izhaja njegov resen namen za nakup prodajanih nepremičnin, temveč naklepna zloraba procesnih pravic (pravica do oprostitve plačila varščine), ki jih ima kot upnik v predmetnem izvršilnem postopku. Takšno postopanje drugega pritožnika pa je nujno sankcionirati z izrekom denarne kazni.

16Pritožbeno sodišče se je odločilo, da drugega pritožnika kaznuje z denarno kaznijo v višini 650,00 EUR, kar glede na določbo tretjega odstavka 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predstavlja polovico najvišje zagrožene denarne kazni. Pri odmeri kazni je namreč pritožbeno sodišče upoštevalo pritožnikovo slabo premoženjsko stanje. Kazen mora drugi pritožnik plačati v roku 30 dni na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Novem mestu, kot izhaja iz izreka tega sklepa.