VSK sklep Cp 915/2011

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog toženca za obnovo postopka. Tožencu je naložilo, da povrne tožniku 252,82 EUR njegovih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

2Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec po pooblaščencu. Predlaga spremembo sklepa tako, da se dovoli obnovo postopka, podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Trdi, da njegov predlog vsebuje vso obvezno trditveno podlago, ki jo določa drugi odstavek 397. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da je toženec za novo dejstvo nepristnosti podpisa spornih posojilnih pogodb izvedel, ko mu je po pravnomočnosti sodbe v tej zadevi, to dejstvo povedala mati. Ne strinja se niti z zaključkom, da bi toženec tako novo dejstvo lahko zatrjeval in predlog za obnovo postopka lahko vložil v roku 30-ih dni od trenutka materine izpovedi in mu ne bi bilo potrebno pridobiti poročila grafologa. Zatrjuje, da v predlogu ni navedel, da mu je mati po pravnomočnosti postopka konkretno povedala, da posojilnih pogodb z dne 21.2.1990 in z dne 21.12.1990, ki so pravna podlaga predmetne tožbe, ni podpisal dedek J.S. pač pa je navedel, da mu je mati Đ.K., ki je duševno bolna, po pravnomočnosti postopka povedala celotno zgodbo, pri čemer mu je na splošno povedala, da dedek J.S. posojilnih pogodb ni nikoli podpisal. Ker je bilo takšnih pogodb, kot sta sporni, veliko, vse pa so bile podpisane v letih 1990 in 1991, mati pa tožencu ni povedala, natanko za katere posojilne pogodbe gre, se je toženec odločil, da angažira grafologa, ali tudi spornih dveh pogodb ni podpisal pokojni dedek. Ponovno opozarja na duševno bolezen matere, da ima kognitivne motnje, med katere se uvrščajo tudi spominske motnje, zato nobena trditev matere ne more biti povsem verodostojna. Materina izpoved ni bila popolna, in ji toženec zaradi njene bolezni ni mogel povsem slediti. Za novo dejstvo ni konkretno izvedel ob materini izpovedi, pač pa šele ob pridobitvi poročila grafologa z dne 13.10.2011. V primeru, da trditev matere ne bi bila resnična, ali bi se njena trditev nanašala le na druge pogodbe, bi bili stroški za obnovo neutemeljeni in nepotrebni. Stališče sodišča, da tožencu ni bilo potrebno pridobiti poročila grafologa, češ da bi v dokaz svojim navedbam lahko predlagal zaslišanje matere kot priče, sebe kot stranke in imenovanje izvedenca grafološke stroke, ne more biti pravilno, ker je toženec z materino izpovedjo izvedel le za možnost, da sta tudi podpisa na spornih pogodbah nepristna. Primoran je bil imenovati izvedenca grafologa, da sploh izve za morebitno dejstvo nepristnosti podpisov. Zaslišanje toženca kot stranke ne more biti verodostojen dokaz, saj je bil v času, ko so se podpisovale sporne posojilne pogodbe, star šele pet let, tako da mu okoliščine sklepanja posojilnih pogodb ne morejo biti znane, dokaz z zaslišanjem toženčeve matere pa ne more predstavljati verodostojnega dokaza, saj mati boleha za hudo duševno boleznijo. To je navajal v predlogu za obnovo in predložil dokaz v zvezi s to trditvijo, ki ga sodišče ni ocenilo. Možno zatrjevanje novih dejstev je toženec pridobil šele ob pridobitvi izvedeniškega poročila, ki ni izvedeniško mnenje v smislu določil Zakona o pravdnem postopku, pač pa je kvečjemu listinski dokaz, ki ga sodišče lahko izvede kot dokaz, le če ga sprejme tudi nasprotna stranka. Ker ga nasprotna stranka ni sprejela, ga sodišče lahko šteje le kot navedbo toženca. Iz tega razloga ne velja sklepati, da je toženec čakal na pridobitev dokazila družbe GE d.o.o., saj je poročilo le sestavni del navedb predloga za obnovo postopka. Toženec je natančno navedel, da je za novo dejstvo izvedel 13.10.2011 ob pridobitvi grafološkega poročila, zato je nepravilna ugotovitev sodišča, da toženec trenutka, ko je izvedel za novo dejstvo, ni natančno časovno opredelil in je zato predlog nepopoln. Zatrjuje tudi, da sodišče z razlogoma, da je predlog nepopoln, po drugi strani pa prepozen, ker je za novo dejstvo izvedel toženec že 21.6.2010, ko mu je bila vročena sodba sodišča druge stopnje, prihaja samo s seboj v nasprotje. Razlogi so nejasni in se sklepa ne da preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka 14. točke 339. člena ZPP. Nepravilno je sklepanje sodišča, da je toženčeva mati tožencu za novo dejstvo povedala 21.6.2010. Toženec je že naslednjega dne, ko mu je mati povedala celotno zgodbo o očetu, stopil do svojih pooblaščencev, naslednjega dne po obisku pooblaščencev podal naročilo za strokovni pregled podpisov družbi GE d.o.o., družba pa mu je poročilo podala v roku tedna dni. Takoj, ko je bilo pridobljeno poročilo, da J.S. ni podpisal pogodb, je bil vložen predlog za obnovo. Vložen je bil pred potekom roka 30-ih dni, tudi šteto od dneva, ko je toženec od svoje matere izvedel, da je njegov oče ponarejal podpise. V primeru, da bi sodišče želelo presoditi navedbe, kdaj je tožnik izvedel za nepristen podpis, ali ob izpovedi matere ali ob pridobitvi grafološkega poročila, bi moralo razpisati narok.

3Tožnik je po svojem pooblaščencu odgovoril na pritožbo toženca. Ker zakon v tem primeru ne predvideva odgovora na pritožbo, ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo (366. člen ZPP).

4Pritožba ni utemeljena.

5Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo vsa ključna dejstva, pri sojenju ni zagrešilo niti očitanih, niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6Toženec je dne 18.10.2010 predlagal obnovo postopka, ki je bil pravnomočno končan 9. junija 2009, na podlagi 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku. V predlogu je zatrjeval novo dejstvo, da njegov dedek J.S. ni podpisal posojilnih pogodb (podpisal naj bi ju toženčev oče). Gre za posojilni pogodbi z dne 21.2.1990 in 21.12.1990, na katerih je tožnik utemeljeval tožbeni zahtevek zoper toženca, kot pravnega naslednika J.S. Prvostopenjsko sodišče je njegove navedbe pravilno povzelo in jih tudi pravilno razumelo, zato je v zvezi s tem podan pritožbeni očitek (1. in 2. stavek v drugem odstavku na strani 3 pritožbe), neutemeljen.

7Sklep ima zelo jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih. Iz obrazložitve je razvidno, zakaj je prvostopenjsko sodišče zavrglo toženčev predlog. Štelo je, da je predlog nepopoln, ker toženec trenutka, ko je izvedel za novo dejstvo (povedala naj bi mu ga mati Đ.K. po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka), ni natančno časovno opredelil. S tem, ko je svojo odločitev o zavrženju predloga dodatno utemeljilo še z novim argumentom (da bi bil predlog, če bi se kot čas, ko je toženec zvedel za novo dejstvo, štelo pravnomočnost sodbe, prepozen), ni vneslo prav nobenih nejasnosti v obrazložitev sklepa. Zatrjevana postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

8Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je prvostopenjsko sodišče utemeljilo svojo odločitev, razlogi pritožbe pa ga niso prepričali. Toženec zmotno meni, da je za presojo pravočasnosti njegovega predloga odločilen čas, ko se je sam prepričal o resničnosti novega dejstva (ko je pridobil mnenje družbe GE). Pomemben je dan, ko mu je za to dejstvo povedala mati. Toženčevim trditvam o duševni bolezni njegove matere prvostopenjsko sodišče pravilno ni dalo teže, saj tudi po mnenju pritožbenega sodišča za presojo popolnosti predloga niso pravno relevantne. Ker toženec v predlogu ni navedel okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da je predlog za obnovo vložil v zakonitem roku iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP, ga je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo (prvi odstavek 398. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 397. člena ZPP).

9Pritožbeno sodišče razume toženčevo stisko, a njegovih življenjskih okoliščin ne more upoštevati pri odločitvi. Njegova pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).