VSRS Sklep I Up 66/2011

I. Pritožba prvotožnika se zavrže.
II. Pritožba drugotožnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom, navedenim v uvodu tega sklepa, je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka na podlagi 325. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo predlog tožeče stranke za dopolnitev sklepa sodišča prve stopnje U 2084/2007-25 z dne 25. 8. 2010, v 2. točki izreka pa je na podlagi 24. člena ZUS-1 zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo in sklep U 2084/2007-19 z dne 20. 1. 2009.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožeča stranka vložila predlog za dopolnitev sklepa in predlog za vrnitev v prejšnje stanje po izteku roka, zato ju je bilo treba kot prepozna zavreči.

3Tožeča stranka vlaga zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da predlogoma ugodi. Navaja, da tožeča stranka ni umaknila pritožbe zoper sodbo in sklep z dne 20. 1. 2009 po lastni volji, ampak je do fikcije umika pritožbe prišlo zaradi višje sile, saj je bil prvotožnik (ki je najprej zbolel, nato pa umrl) pooblaščencu nedosegljiv. Šele kasneje se je izkazalo (in sicer v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča v Domžalah D 106/2009), da je na podlagi oporoke dedič po prvotožniku njegov brat – drugotožnik. Iz taksnega opomina sodišča prve stopnje pa tudi ne izhaja, da je bil ta poslan obema tožnikoma, ampak samo prvotožniku, je pa v obravnavani zadevi vsaka stranka posebej taksni zavezanec. Iz sklepa z dne 25. 8. 2010 tudi ni jasno razvidno, ali je prišlo do umika pritožbe za oba tožnika kot tožečo stranko.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5Pritožba ni dovoljena.

6Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je bila v obravnavani zadevi vloga, s katero je pooblaščenec prvotožnika A.A. in drugotožnika B.B. predlagal predlog za dopolnitev sklepa sodišča prve stopnje U 2084/2007-25 z dne 25. 8. 2010 (v imenu drugotožnika pa tudi vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo in sklep U 2084/2007-19 z dne 20. 1. 2009), vložena po smrti prvotožnika A.A., ki je po podatkih v spisu umrl 5. 3. 2009. Pooblaščenec obeh tožnikov je sicer že z vlogo z dne 16. 3. 2009 sodišču prve stopnje sporočil, da je prvotožnik umrl.

7Po določbi 80. člena ZPP (ki se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1) mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben.

8Pravna sposobnost in s tem sposobnost biti stranka v sodnem postopku nastane z rojstvom in preneha s smrtjo. Od smrti dalje fizične osebe ni več, zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Neobstoječa oseba ne more vložiti tožbe, niti ne kdo drug v njenem imenu. Enako velja tudi za vložitev rednih in izrednih pravnih sredstev. Tudi te ne morejo biti vložene s strani oziroma v imenu neobstoječe osebe. Pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka po vložitvi pritožbe, vložene v imenu mrtvega pritožnika, zato ni mogoče odpraviti.

9Po presoji Vrhovnega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje glede na to, da je pooblaščenec obeh tožnikov sodišču prve stopnje že pred izdajo izpodbijanega sklepa sporočil, da je prvotožnik umrl, predlog prvotožnika za dopolnitev sklepa zavreči zaradi pomanjkanja procesne predpostavke biti stranka v postopku. Čeprav tega ni storilo, to ne vpliva na odločitev Vrhovnega sodišča o obravnavani pritožbi, saj je pritožba vložena v imenu iste osebe, ki pa je umrla že pred njeno vložitvijo.

10Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki nima sposobnosti biti stranka v postopku, te procesne pomanjkljivosti, na katero sodišče po uradni dolžnosti pazi ves čas postopka, pa ni mogoče odpraviti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 78. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

11Pritožba ni utemeljena.

12Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je bil pooblaščencu drugotožnika dne 2. 9. 2010 pravilno vročen sklep U 2084/2007-25 z dne 25. 8. 2010, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka umaknila pitožbo zoper sklep sodišče prve stopnje U 2084/2008-19 z dne 20. 1. 2009, in zavrglo prvotožnikov predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse za pritožbo. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 25. 8. 2010 ugotovilo umik pritožbe na podlagi tretjega odstavka 105. a člena ZPP, ker sodna taksa za pritožbo ni bila plačana v 15-dnevnem roku, ki je bil določen v plačilnem nalogu z dne 20. 2. 2009, kljub opozorilu, da bo sicer štelo, da je tožeča stranka umaknila pritožbo. Drugotožnikov predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse za pritožbo, vložen dne 17. 3. 2009, pa je sodišče prve stopnje zavrglo, saj po njegovi presoji ni bilo podlage za odločanje o tej vlogi, ker je že nastopila pravna posledica neplačila sodne takse po tretjem odstavku 105. a člena ZPP.

O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje

13Po prvem odstavku 24. člena ZUS-1 lahko stranka, če iz upravičenega razloga zamudi rok iz 23. člena ZUS-1 ali drugi zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Po drugem odstavku 24. člena ZUS-1 je treba tak predlog vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je to izvedela. Po tretjem odstavku 24. člena ZUS-1 je treba okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga.

14Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je bil drugotožnik najkasneje ob prejemu sklepa z dne 25. 8. 2010 (torej dne 2. 9. 2010) seznanjen, da je v zamudi s plačilom sodne takse za pritožbo, to pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da je dne 19. 10. 2010 vloženi predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse prepozen, saj bi ga drugotožnik moral vložiti v 8 dneh (drugi odstavek 24. člena ZUS-1), torej najkasneje dne 10. 9. 2010. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje drugotožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrglo kot prepoznega na podlagi drugega odstavka 24. člena ZUS-1.

O predlogu za dopolnitev sklepa

15Po prvem odstavku 325. člena ZPP (ki se v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1) lahko stranka, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločalo o delu zahtevka, predlaga v 15-ih dneh od prejema sodbe, naj se sodba dopolni. Po drugem odstavku 325. člena ZPP sodišče prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sodbe zavrže oziroma zavrne.

16Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je predlog za dopolnitev sklepa z dne 7. 10. 2010 (ki ga je pooblaščenec drugotožnika vložil dne 19. 10. 2010) prepozen, glede na to, da mu je bil sklep z dne 25. 8. 2010, glede katerega je predlagal dopolnitev, pravilno vročen dne 2. 9. 2010. Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugotožnikov predlog kot prepozen zavrglo na podlagi drugega odstavka 325. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZPP, saj se je petnajstdnevni rok za vložitev predloga za dopolnitev sklepa iztekel dne 17. 9. 2010.

17Na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne morejo vplivati drugotožnikove navedbe, da je prišlo do neplačila sodne takse in posledično do fikcije umika pritožbe zoper sodbo in sklep z dne 20. 1. 2009 zaradi višje sile, ker je prvotožnik umrl, in da bi moral biti taksni opomin poslan vsakemu od tožnikov in ne samo po prvotožniku. Te navedbe se namreč nanašajo na pravilnost sklepa sodišča prve stopnje z dne 25. 8. 2010 (o ugotovitvi umika pritožbe in zavrženju predloga za podaljšanje roka za plačilo sodne takse za pritožbo), predmet presoje v tem pritožbenem postopku pa je pravilnost in zakonitost sklepa sodišča prve stopnje z dne 7. 12. 2010 (o zavrženje predloga za dopolnitev sklepa in predloga za vrnitev v prejšnje stanje).

18Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo drugotožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.