VSL sodba in sklep I Cpg 523/2011

I. Pritožbi se delno ugodi in se
- 1. točka izreka izpodbijane sodbe delno razveljavi v delu, v katerem je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2428/2007 z dne 24. 4. 2007 v 1. točki izreka v višini, ki presega glavnico 1.212,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.3.2007 do plačila in z glavnico 1.212,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2007 do plačila;
- v preostalem delu se 1. in 2. točka izreka spremenita tako, da se po spremembi pravilno glasita:
„1. Ugotovi se obstoj terjatve tožeče stranke na dan začetka postopka prisilne poravnave (4. 5. 2010) v višini 3.253,15 EUR.
2. Ugotovi se obstoj terjatve tožeče stranke do povrnitve pravdnih stroškov v višini 655,59 EUR.
3. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki terjatev v višini 1.691,64 EUR in 340,91 EUR pravdnih stroškov, vse z obrestmi po 1,00 odstotni letni obrestni meri od 13. 1. 2011 do plačila, v roku do 13. 7. 2012, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne.

1Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2428/2007 z dne 24. 4. 2007 vzdržalo v celoti v veljavi in sicer tudi za glavnico 2.424,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.212,00 EUR za čas od 29. 3. 2007 do plačila in od zneska 1.212,00 EUR za čas od 2. 3. 2007 do plačila (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo še nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke v znesku 655,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo v primeru zamude s plačilom od prvega dne po poteku 15 – dnevnega roka dalje do plačila (2. točka izreka).

2Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila, uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, poleg tega pa je v pritožbi navedla, da je od 4. 5. 2010 v postopku prisilne poravnave in da je bila prisilna poravnava tudi potrjena s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 431/2010 z dne 23. 12. 2010. Sklep je postal pravnomočen 13.1.2011. Zato je višjemu sodišču predlagala, da ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo razveljavi.

3Tožeča stranka, ki ji je bila pritožba vročena 4.4.2011, nanjo ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Iz razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je s sklepom razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bilo odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Kljub drugačni obrazložitvi je v 1. točki izreka sodbe sodišče prve stopnje sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti zajelo v odločbo o glavni stvari. Tudi iz podatkov spisa izhaja, da je postal sklep o izvršbi Ig 2428/2007 z dne 24. 4. 2007 v delu, v katerem je toženi stranki naloženo, da plača glavnico 9.717,82 EUR z obrestmi ter izvršilne stroške, pravnomočen (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 4240/2007 z dne 16. 1. 2008). S tem, ko je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo tudi o že pravnomočnem delu, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

6Posledično ni vodilo spora po pravilih ZPP o sporu majhne vrednosti (1. odstavek 495. člena ZPP). Ker navedene kršitve določb ZPP nobena stranka ni uveljavljala, je tudi pritožbeno sodišče pri obravnavanju pritožbe upoštevalo pravila iz rednega postopka v gospodarskem sporu. S tem pa je tudi preizkušalo razloge zoper ugotovljeno dejansko stanje.

7Po oceni pritožbenega sodišča tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker niti ne izpodbija zaključkov sodišča prve stopnje, da je bilo zakupno razmerje, sklenjeno za določen čas molče spremenjeno v zakupno razmerje za nedoločen čas (1. odstavek 615. člena OZ), bi morala tožena stranka zatrjevati in dokazati, da je bila zakupna pogodba za nedoločen čas odpovedana v skladu z zakonom (616. člen OZ). Tožena stranka ni dokazala, da je stroj po dogovorjenem roku vrnila. Da je pogodbo z ustreznim odpovednim rokom odpovedala, pa prav tako ni zatrjevala. Pritožbene trditve, da je v postopku na prvi stopnji navedla, da je sporna računa zavrnila, pa so neutemeljene, ker sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da naj bi na podlagi teh trditev lahko sklepalo, da je tožena stranka tožeči stranki tudi odpovedala molče obnovljen zakup. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je zakup trajal do 28. 3. 2007. Tožena stranka pa tudi ni uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da navedbam tožeče stranke, da je tožena stranka najeti stroj v spornem, zaračunanem obdobju tudi uporabljala (pripravljalna vloga z dne 26. 5. 2009) ni izrecno nasprotovala. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

8Pritožbene trditve, da je bila nad dolžnikom po izdaji sodbe potrjena prisilna poravnava predstavljajo dovoljeno pritožbeno novoto (1. odstavek 337. člena ZPP). Tožena stranka je že v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da se je nad njo začel postopek prisilne poravnave, vendar le ta ni bila sprejeta do konca glavne obravnave, zato učinkov potrjene prisilne poravnave sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Upoštevalo pa jih je pritožbeno sodišče, ker vplivajo na pravilnost odločitve, kot bo navedeno v nadaljevanju.

9Iz podatkov spisa izhaja, da tožeča stranka ni prijavila terjatve v postopku prisilne poravnave. Potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave (primerjaj 1. odstavek 212. člena ZFPPIPP). Terjatev, za katero učinkuje prisilna poravnava, vključuje: glavnico te terjatve po stanju ob začetku postopka prisilne poravnave, obresti, ki so se natekle do začetka postopka prisilne poravnave in če je bilo o terjatvi odločeno s pravnomočno sodno odločbo tudi stroške postopka, v katerem je bila izdana ta odločba (4. odstavek 212. člena ZFPPIPP). Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 431/2010 z dne 23. 12. 2010 je postal pravnomočen 13. 1. 2011.

10Sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo (1. odstavek 215. člena ZFPPIPP). Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe upoštevalo trditve in dokaze pritožnika o tem, da je med izdajo prvostopne sodbe in odločitvijo pritožbenega sodišča postal sklep o prisilni poravnavi pravnomočen. Sodba sodišča prve stopnje je zaradi potrjene prisilne poravnave izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica zahtevati plačilo.

11Upnikova pravica uveljaviti plačilo v sodnem postopku je glede na pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave prenehala v deležu, ki presega 52% ter za obresti višje od 1,00 procenta letno in pred potekom roka za plačilo 13. 7. 2012.

12V deležu, ki je višji od deleža, določenega v prisilni poravnavi, je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v tem delu dajatveni tožbeni zahtevek zavrnilo (prva alineja 358. člena ZPP).

13Pri tem je ugotovilo višino terjatve na dan začetka postopka prisilne poravnave, to je na dan 4. 5. 2010, ter zahtevek zavrnilo v dajatvenem delu v višini, ki presega 52% delež te terjatve. Posledično ter v skladu z določbo 4. odstavka 212. člena ZFPPIPP je spremenilo tudi izrek o pravdnih stroških, na celotno terjatev pa je prisodilo obresti v skladu s potrjeno prisilno poravnavo. Spremenilo je še izrek sodbe sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na rok plačila tako, da je upoštevalo rok iz pravnomočnega sklepa o prisilni poravnavi.