VSL sklep I Cp 938/2011

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da po sedaj znanih podatkih v zapuščino po pokojnem sodi 5/12 nepremičnin parc.št. 1021/1, 1021/2, 1021/3 in 1020, vse k.o. D, sredstva na TRR računih zapustnika pri NLB d.d. in PBS d.d. ter neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ-u v višini 27,52 EUR ter na podlagi zakonitega dedovanja za dediče proglasilo zapustnikovo ženo B. D. ter sinova P. D. in R. D., vsakega do 1/3 zapuščine.

2V pritožbi dediči opozarjajo, da R. D. zaradi bolezni ni sposoben sodelovati na obravnavi, saj ni sposoben sam skrbeti za svoje pravice in jih varovati. O tem so obvestili sodišče, namreč da se obravnave ne more udeležiti. Trenutno ne more niti govoriti, ne more trezno razmišljati, zelo težko hodi, vprašanje je, če bi svoje ravnanje sploh razumel. Druga dva dediča pa tudi nista podala dedne izjave. Vrednost zapuščine je negativna in ob odsotnosti dednih izjav sodišče ne more kar enostavno zaključiti, da so dediči dediščino sprejeli. Sodišče bi moralo upoštevati njihovo prošnjo in zapuščinsko obravnavo preložiti, saj je šlo za opravičeno odsotnost, priložili so celo zdravniško spričevalo. Napadeni sklep o dedovanju je napačen, vsekakor pa vsaj preuranjen. Zato naj ga višje sodišče razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno obravnavanje. Dediču R.D. bo po vsej verjetnosti potrebno postaviti skrbnika za poseben primer. V trenutnem zdravstvenem stanju niti pooblastila odvetniku ni mogel podpisati.

3Pritožba je utemeljena.

4Zakon o dedovanju (ZD) ne vsebuje pravil o procesni sposobnosti strank in udeležencev v zapuščinskem postopku, zato se skladno s 163. členom ZD smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o pravdni sposobnosti. Tudi zapuščinski sodnik mora po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti med drugim ali so vsi udeleženci procesno sposobni oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik (80. člen ZPP). ZD pa še posebej zavezuje sodišče, da mora skrbeti, da pridejo do svojih pravic osebe, ki zaradi mladosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne ali niso popolnoma sposobne same skrbeti za svoje zadeve (166. člen ZD).

5Dediča P. D. in B. D. sta v prošnji za preklic obravnave zapisala, da se dedič R. D. obravnave ni sposoben udeležiti, ker je po operaciji odstranitve tumorja na možganih v katastrofalnem stanju, ni sposoben niti normalno razmišljati in sodelovati na obravnavi. Tudi za naslednjo razpisano obravnavo je dedič P. D. poslal prošnjo za preložitev zaradi bolezni brata R.; priložil je zdravniško potrdilo, da ni sposoben sodelovati pri razpravi zaradi bolezni. Skladno z 79. členom ZPP v zvezi z 163.členom ZD imajo v zapuščinskem postopku udeleženci procesno sposobnost v mejah svoje poslovne sposobnosti. Glede na vsebino obeh prošenj za preložitev obravnav obstaja dvom v procesno sposobnost dediča R. D.. Vendar se prvostopenjsko sodišče s tem vprašanjem ni ukvarjalo, pa bi se moralo. Zapuščinsko sodišče mora namreč poskrbeti za interese oseb, ki ne morejo same skrbeti za svoje zadeve, ne glede na to ali jim je formalno odvzeta ali omejena poslovna sposobnost (prim. dr. Vesna Rijavec, Dedovanje, procesna ureditev, Gospodarski vestnik, Ljubljana 199, stran 97). Obstoj procesne sposobnosti stranke se sicer domneva, če pa sodišče iz okoliščin posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi, ali je stranka procesno sposobna. Sporočila, ki so jih sodediči poslali sodišču v zvezi s prošnjami za preložitev obravnave, pa vzbujajo pomisleke oziroma dvom v poslovno sposobnost dediča R. D..

6Sodišče prve stopnje je s tem, ko je izdalo sklep o dedovanju, s katerim je R. D. proglasilo za dediča po zapustniku, čeprav obstaja dvom ali je sposoben izraziti voljo glede sprejema dediščine, zagrešilo kršitev po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ugotovitev navedene kršitve pritožbenemu sodišču glede na določbo 3. odstavka 354. člena ZPP narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

7V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti ali je R. D. procesno sposoben. Ker mora na obstoj procesnih predpostavk sodišče paziti po uradni dolžnosti, lahko izvaja tudi dokaze, ki jih niso predlagale stranke. V konkretnem primeru npr. lahko angažira izvedenca medicinske stroke. Šele ob zanesljivi ugotovitvi, da je dedičeva poslovna in s tem procesna sposobnosti podana, bo sodišče prve stopnje lahko o zadevi ponovno odločilo, in to ne glede na to, ali se bodo dediči udeležili obravnave in podali dedne izjave, saj se domneva, da dediščino sprejemajo. Če pa bo ugotovilo, da ni pravdno oziroma poslovno sposoben, bo moralo ukreniti potrebno za zagotovitev zastopanja dediča R. D. v tem postopku. Če procesno nesposobna oseba nima zakonitega zastopnika, sodišče od organa, ki je pristojen za socialne zadeve, zahteva, da ji postavi skrbnika (2. odstavek 81. člena ZPP). Lahko pa zapuščinsko sodišče postavi udeležencu tudi začasnega zastopnika, če se med postopkom izkaže, da bi reden postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predolgo trajal in bi zaradi tega za katerega izmed udeležencev lahko nastale škodljive posledice (smiselna uporaba 82. člena ZPP).