VSL sklep II Cp 1329/2009

Pritožba se zavrne in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

O b r a z l o ž i t e v :

Z uvodoma navedenim sklepom z dne 30.9.2008 je sodišče prve stopnje v točki 1. izreka zavrnilo predlog JZ (v nadaljevanju tožeča stranka) za prekinitev postopka, v točki 2. izreka je ugotovilo, da se šteje, da je tožba umaknjena ter da se postopek v tej zadevi ustavi in v točki 3. izreka, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 792,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. S sklepom z dne 12.5.2008 pa je predstojnik sodišča prve stopnje zavrnil zahtevo tožeče stranke z dne 7.5.2008 za izločitev okrožne sodnice kot neutemeljeno.

Zoper takšno odločitev se je pravočasno pritožila tožeča stranka z laično pritožbo, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep z dne 30.9.2009 v celoti razveljavi, sklep z dne 12.5.2008 pa odpravi. V svoji pritožbi tožnik navaja, da je do 4.9.2008 predložil zahtevano dokumentacijo v dopolnitev tožbe, pri čemer je imel težave s pridobitvijo strokovne literature. Izpostavlja, da mu je bila vloga tožene stranke z dne 2.6.2008 vročena tik pred narokom razpisanim za 4.9.2008, zato se ni mogel pravočasno pripraviti na narok, vendar je kljub temu sodišču poslal pisno vlogo v kateri je predlagal prekinitev tega postopka do pravnomočne rešitve kazenskega postopka. Predlog za uvedbo kazenskega postopka je bil sicer poslan dne 19.9.2008, kar pa je 11 dni pred izdajo izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju svoje pritožbe tožnik povzema razloge za podajo kazenske ovadbe zoper toženo stranko zaradi goljufije in poudarja, da dejstvo, da je tožena stranka predlagala, da se tožniku delno odvzame poslovna sposobnost zgolj potrjuje njegove navedbe o goljufiji in da se bo morala tožena stranka o tem ter drugih nezakonitih postopkih zagovarjati pred tožilstvom. Ker je bila odločitev sodišča prve stopnje glede prekinitve postopka napačna je bila posledično napačna tudi odločitev o ustavitvi postopka in stroških postopka. Že pred narokom dne 4.9.2008 so namreč nastopili pogoji za prekinitev postopka, zato sodišče naroka tega dne ni moglo opraviti. Glede stroškov postopka tožnik sicer pravi, da bi morali znašati 807,86 EUR in ne 792,86 EUR. Tožnik se prav tako ne strinja z odločitvijo predstojnika sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega predloga za izločitev sodeče sodnice z dne 7.5.2008, ki se izpodbija skupaj s končno odločbo. V zvezi s tem navaja, da bi morala sodnica izločiti spise P 511/2001 in P201/2006, ne glede na to, da je tožena stranka ugovarjala litispendenco. Sodeči sodnici tožnik očita nepristranskost (verbatim), ko po zaključku vpogleda v spis P 201/2006 slednjega ni izločila iz tega postopka po uradni dolžnosti. Hkrati navaja, da je predstojnik sodišča, ki je izdal izpodbijani sklep, sodeloval v postopku P 201/2006 (prej P 427/2003, 442/2004), s čimer je bilo kršeno določilo 5. točke 70. člena ZPP, zato je potrebno sklep z dne 12.5.2008 odpraviti v celoti.

Pritožba ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 30.9.2008

Tožnik nima prav, ko izpostavlja, da je odločitev o zavrnitvi njegovega predloga za prekinitev postopka nepravilna. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu utemeljeno obrazloži, da odločitev v tej pravdni zadevi ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki bi se obravnavalo v kakšni kazenski zadevi oziroma da iz podatkov spisa niti ne izhaja, da bi bil v povezavi s toženo stranko predhodno uveden kakšen kazenski postopek. Tožnik trdi, da je poslal kazensko ovadbo 19.9.2008, torej po vložitvi predloga za prekinitev postopka in sam v svoji pritožbi potrdi, da ob podaji predloga za prekinitev 4.9.2009 ni bil uveden nikakršen kazenski postopek. Sodišče druge stopnje ob tem dodaja, da tudi če bi bil dejansko že v teku kazenski postopek, sodišče prve stopnje ni dolžno prekiniti postopka, temveč to lahko stori, če oceni, da je smotrno (prim. s sklepom Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 398/2000). Po oceni sodišča druge stopnje je zato sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da pogoji za prekinitev postopka po 206. členu ZPP v konkretni zadevi niso bili podani.

Tožnik je bil tako v sklepu o mirovanju z dne 15.11.2007 kot tudi v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo dne 13.5.2008, ki je bil preložen zaradi tožnikove dopolnitve oziroma poprave tožbe, izrecno opozorjen, da v kolikor so v istem postopku ponovno izpolnjeni pogoji za mirovanje, se šteje, da je tožba umaknjena (tretji odstavek 209. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 73/2007 v povezavi s prvim odstavkom 130. člena ZPP-D). Tožnik je bil na naroku dne 13.5.2008, kjer se je odpovedal posebnemu pisnemu vabljenju, pravočasno seznanjen z datumom naslednjega naroka in je bil nanj torej pravilno vabljen. Kot je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, tožnik svojega izostanka z naroka 4.9.2008 ni opravičil, tega ni storil niti v predlogu za prekinitev z dne 4.9.2008 (poslanem po faksu eno uro pred razpisanim narokom). Navajanje tožnika, da mu je bila pripravljalna vloga tožene stranke vročena tik pred narokom 4.9.2008 pa ni opravičilo za izostanek z naroka, temveč kvečjemu razlog, da sodišče na samem naroku stranki podeli dodaten rok za odgovor. Ker se tožnik pravočasno razpisanega naroka, na katerega je bil pravilno vabljen, ni udeležil niti ni svoje odsotnosti opravičil in, ker se je tožena stranka, ki se je naroka udeležila, z vnovičnim mirovanjem strinjala (prvi odstavek 209. člena ZPP), so se stekli vsi pogoji za domnevo umika tožbenega zahtevka (četrti odstavek 209. člena ZPP) in ustavitev postopka.

Tožnik prav tako izpodbija odločitev o stroških, in sicer sebi v škodo. Meni namreč, da bi moral plačati 807,86 EUR in ne 792,86 EUR. Za pritožbo v svojo škodo tožnik nima pravnega interesa, vseeno pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka pravilna, saj tožena stranka priglašenih administrativnih in poštnih stroškov ni izkazala. Ker tožena stranka ni bila zastopana po odvetniku, se ji ne priznavajo stroški po Odvetniški tarifi, kot zmotno meni tožnik.

O pritožbi zoper sklep z dne 7.5.2008

Zoper sklep s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrne ni posebne pritožbe in ga je mogoče v skladu z drugim odstavkom 363. člena ZPP izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. Končna odločba v konkretni zadevi je sklep o ustavitvi postopka z dne 30.9.2008.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predstojnik sodišča prve stopnje pravilno zavrnil predlog za izločitev sodeče sodnice. Kot je obrazloženo v izpodbijanem sklepu, je vpogled v spisa I P 201/2006 in P 511/2001 sodnica morala opraviti v okviru predhodnega preizkusa procesnih predpostavk (274. člen ZPP) glede na ugovor litispendence, ki ga je uveljavljala tožena stranka. Instituta izločitve spisa po uradni dolžnosti, ki ga v pritožbi omenja tožnik, ZPP ne pozna. Sicer pa (zahtevan in potreben) vpogled v navedena spisa tudi v ničemer ni mogel vplivati na (ne)pristranskost sodeče sodnice, še manj pa na pravilnost končne odločitve v tej zadevi.

Po pritožbenih navedbah tožnika naj bi predstojnik sodišča, ki je izdal izpodbijani sklep z dne 7.5.2008, sodeloval v postopku P 201/2006 (prej P 427/2003, P 442/2004), zato tožnik meni, da je bilo kršeno določilo 5. točke 70. člena ZPP in bi bilo potrebno navedeni sklep odpraviti v celoti. ZPP v citirani določbi zahteva izločitev zgolj v primeru, če je v isti zadevi sodnik sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom. V konkretni zadevi pa je zatrjevano, da je sodeloval v drugi zadevi, kjer očitno kot stranka nastopa tožnik. Izločitveni razlog po 5. točki 70. člena torej ni podan. Dejstvo, da sodnik sodeluje v drugem postopku v katerem je udeležena določena stranka pa samo po sebi tudi ne vzbuja dvoma o njegovi nepristranskosti.

Tožnik torej v pritožbi ne ponuja nobenih razlogov, ki bi utemeljevale, da je izpodbijani sklep kakorkoli vplival na pravilnost končne odločitve v tej zadevi.

Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanih sklepov tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnik ni priglasil.