VSC sklep I Ip 578/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana 1. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Upnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo dolžničinemu ugovoru tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Šentjurju z dne 24. 9. 2009, opr. št. I 157/2008-17, razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba zaradi izterjave glavnice v znesku 2.558,08 EUR, 5 % mesečnih obresti od navedenega zneska od 28. 5. 1996 do 28. 11. 1996, zakonskih zamudnih obresti od 28. 11. 1996 do plačila in v delu odmerjenih izvršilnih stroškov za znesek 62,74 EUR z obrestmi (1. točka izreka). V preostalem delu, kjer je sodišče dovolilo izvršbo zaradi izterjave zneska 86,52 EUR in izvršilnih stroškov v znesku 82,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 8 dnevnega roka od vročitve sklepa o izvršbi dolžnici dalje do plačila, pa je ugovor dolžnice zavrnilo kot neutemeljen (2. točka izreka).

Zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložila upnica in v njej uveljavljala vse tri pritožbene razloge po I.

odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s I. odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)

. Navedla je, da po pozivu sodišča dopolnila predlog za izvršbo tako, da je predložila overjeno kopijo izvršilnega sklepa in original notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje je nato izdalo sklep o izvršbi izdalo na podlagi notarskega zapisa, čeprav sicer v sklepu o izvršbi ni bilo navedeno, da je prav notarski zapis podlaga za izvršbo. Sodišču prve stopnje je očitala zmotno uporabo materialnega prava, ko je za izvršilni naslov štelo sklep o izvršbi in ne notarskega zapisa ter bistveno kršitev določb postopka, saj ji je bil ugovor vročen šele skupaj z izpodbijanim sklepom o ugovoru, zaradi česar se o ugovoru ni mogla izjaviti. Nadalje je še navedla, da nikoli ni zanikala, da je dolžnica del svoje terjatve poravnala z izročitvijo stvari še pred izdajo sklepa o izvršbi z dne opr. št. I 00877/98, vendar ne na račun glavnice, dolžničin ugovor pa ni obrazložen in mu sodišče ne bi smelo slediti. Sodišču druge stopnje je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor kot neutemeljen zavrne ter priglasila pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno uveljavljen očitek sodišču prve stopnje, da je napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je štelo, da podlago za izvršbo (izvršilni naslov) v obravnavanem primeru predstavlja sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah z dne 30. 11. 1998, opr. št. 98/877, ni utemeljen. Izvršilni postopek je dispozitivne narave in se v skladu s I. odstavkom 2. člena ZIZ uvede in teče na predlog upnika. Zato je sodišče prve stopnje ob odločanju o dovolitvi izvršbe vezano na izvršilni predlog in upnikove navedbe v njem, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Ugotovitev sodišča, da podlago za izvršbo predstavlja cit. sklep o izvršbi, je pravilna, saj to izhaja iz upničinega predloga za izvršbo na list. št. ... spisa oz. njegovih dopolnitev in poprav na list. št. ... in ... spisa. Sodišče je nadalje ugotovilo, da cit. sklep o izvršbi ne vsebuje naložitvenega dela, temveč zgolj dovolitveni del, kar pa pritožbeno ni izpodbijano. Ob tako (pravilno) ugotovljenih odločilnih okoliščinah pa je zaključek sodišča prve stopnje, da takšna listina ne predstavlja izvršilnega naslova v skladu z določbami 17., 19. in 21. člena ZIZ, materialnopravno pravilen. Sodišče prve stopnje je upnici pravilno pojasnilo, da je cit. sklep o izvršbi, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba, lahko izvršilni naslov le v delu, kjer je odločeno o izvršilnih stroških.

V pritožbi upnica poudarja dejstvo, da je predlog za izvršbo po pozivu sodišča prve stopnje dopolnila s predložitvijo originala notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov. Izvršljiv notarski zapis v skladu z določbo 17. člena v zvezi z 20a. členom ZIZ sicer res predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče dovoliti izvršbo, vendar pa ta okoliščina ne spremeni dejstva, da upnica izvršbe ni predlagala na podlagi naknadno predloženega notarskega zapisa, ampak na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah z dne 30. 11. 1998, opr. št. 98/877, kot izhaja iz predloga za izvršbo oz. njegovih dopolnitev in poprav. Ker torej sklep o izvršbi v obravnavanem primeru ni bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje povsem pravilno ob odločanju o ugovoru dolžnice (čeprav je ta neobrazložen) po uradni dolžnosti pazilo na obstoj razloga po 2. točki I. odstavka 55. člena ZIZ, kot mu to nalaga določba II. odstavka 55. člena ZIZ in glede na to, da je ob tem ugotovilo, da listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov (razen glede odločitve o izvršilnih stroških upnice), utemeljeno delno ugodilo ugovoru dolžnice in v obsegu, ki je razviden iz izreka izpodbijanega sklepa, razveljavilo sklep o izvršbi z dne 24. 9. 2009.

Tudi pritožbeno uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, saj sodišče prve stopnje v primeru, ko je ugovor dolžnika neobrazložen (kot je bilo to v tej zadevi), le-tega ne vroči upniku v odgovor, kot to določa III. odstavek 53. člena ZIZ. Ostale pritožbene navedbe o delni poravnavi terjatve s strani dolžnice in neobrazloženosti ugovora pa po opisanem niso pravno pomembne za odločitev v tej zadevi.

Ker je sodišče prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju v skladu s IV. odstavkom 58. člena ZIZ pravilno uporabilo materialno pravo, v postopku na prvi stopnji pa ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnice zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu, tj. v 1. točki izreka,

potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Upnica sama krije svoje stroške, ki so ji nastali z vložitvijo pritožbe, saj z njo ni bila uspešna, zato

v obravnavanem primeru priglašeni pritožbeni stroški niso bili potrebni za izvršbo (V. odstavek 38. člena ZIZ v zvezi s

I. odstavkom 165. člena ZPP, I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).