VSRS Sklep VIII Ips 70/2009

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi tožene stranke, št. I-3013068 z dne 28. 2. 2005 in z dne 5. 9. 2005, s katerima je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Hkrati je ugotovilo, da je pri tožniku od 18. 8. 1998 dalje podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela in bolezni. Zahtevek za priznanje višje kategorije invalidnosti in za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja je zavrnilo ob ugotovitvi, da je bil tožnik ob izdaji spornih odločb pokojninsko in invalidsko zavarovan kot samostojni podjetnik (s.p.) in mu zato na podlagi tretjega odstavka 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) pravice iz invalidskega zavarovanja ne gredo, ker je še vedno zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami s polnim delovnim časom.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, delno pa ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pri tožniku ugotovilo invalidnost III. kategorije šele od 1. 1. 2003 dalje, sicer pa tudi pritožbo tožene stranke zavrnilo.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje o priznanju statusa invalidnosti III. kategorije vlaga tožena stranka revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da je bilo s spornima odločbama odločeno o tožnikovih pravicah iz invalidskega zavarovanja oziroma da tožnik, ne glede na oceno delazmožnosti, ki bi sicer pogojevala III. kategorijo invalidnosti, glede na določbe tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1, upoštevaje podlago njegovega zavarovanja, pravic iz naslova invalidnosti ne more pridobiti. Taka odločba je bila zakonita in pravilna, tako da bi moralo sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Gola ugotovitev III. kategorije invalidnosti ni pravica iz invalidskega zavarovanja. Takšna ugotovitvena tožba tudi sicer ne bi imela podlage v določbah Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP), prav tako pa sama ugotovitev invalidnosti ni upravna stvar oziroma predmet odločanja v upravnem postopku pri toženi stranki. Poleg tega so razlogi sodbe nejasni, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zgolj ugotovitev invalidnosti tudi ni bila predmet predhodnega odločanja tožene stranke, tako da za odločitev o tem niti ni bila podana procesna predpostavka v smislu 63. člena ZDSS-1. Stanje invalidnosti, ki je predmet obrazložitve odločbe, je lahko le podlaga za odločitev o pravici iz invalidskega zavarovanja, ne more pa biti predmet izreka sodbe.

4Revizija ni dovoljena.

5Glede pravic tožnika iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja je prišlo sodišče v izpodbijani sodbi do enakega zaključka, kot tožena stranka v svoji dokončni odločbi. Enako kot tožena stranka, je tudi sodišče presodilo, da tožnik pravic na podlagi invalidnosti III. kategorije nima. Glede odločitve o tožnikovih pravicah na podlagi III. kategorije invalidnosti tožena stranka tako ne izkazuje pravnega interesa za vložitev revizije.

6Na podlagi 4. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj revizija vedno dovoljena (razen v taksativno navedenih izjemah). Na podlagi 2. točke navedenega člena ZDSS-1 je revizija že po zakonu dovoljena tudi v premoženjskih socialnih sporih pod pogoji, ki jih za premoženjske spore določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP). V drugih socialnih sporih pa je revizija dovoljena le, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1).

7Revizijsko sodišče soglaša z navedbami tožene stranke, da gola odločitev o statusu invalidnosti ne pomeni odločitve o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prav tako taka odločitev ne predstavlja odločitve v premoženjskem socialnem sporu. Hkrati revizijsko sodišče ugotavlja, da sodišče ni odločalo o dopustitvi revizije v smislu določb 32. člena ZDSS-1.

8Glede na navedene ugotovitve sodišče zaključuje, da je revizija vložena zoper sodbo sodišča druge stopnje, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. Taka revizija pa je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zato je sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo tožene stranke zavrglo.