VSRS Sklep VIII Ips 483/2009

Revizija se zavrže.

1Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas od 1. 10. 2008 do 30. 9. 2009, tožena stranka pa ji je iz poslovnih razlogov pogodbo odpovedala že 12. 11. 2008. Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev nezakonitosti odpovedi, ugotovitev, da ji je delovno razmerje trajalo do 30. 9. 2009 ter priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 12. 11. 2008 do 30. 9. 2009. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek, razen za čas od 12. 11. do 12. 12. 2008 in glede stroškov postopka.

2Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave in zahtevku v pripoznanem delu ugodilo, zavrnilo pa je zahtevek za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od 12. 11. do 12. 12. 2008. Sklenilo je tudi, da krije vsaka stranka svoje stroške postopka.

3Zoper prvostopno sodbo sta se pritožili tako tožnica sama kot njena pooblaščenka. Sodišče druge stopnje je štelo, da se je tožnica pritožila zoper zavrnilni del sodbe in je nato njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožbi pooblaščenke, ki se je pritožila le glede odločitve o stroških postopka, je ugodilo in toženi stranki naložilo plačilo stroškov v postopku pred sodiščem prve stopnje, naložilo pa ji je tudi plačilo pritožbenih stroškov.

4Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po prvi in drugi točki prvega odstavka 370. člena ZPP. Navaja, da bi iz pravilne ugotovitve v izpodbijani sodbi, da tožnica nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, sodišče druge stopnje moralo na podlagi 346. člena ZPP pritožbo zavreči in ne zavrniti. To bi moralo na podlagi 343. člena ZPP storiti že sodišče prve stopnje glede na dejstvo, da je tožena stranka v celoti pripoznala tožbeni zahtevek. Dejanja tožnice (vložitev tožbe in pritožbe) imajo sicer formalno podlago v zakonu, vsebinsko pa gre za očitno zlorabo pravic in za kršitev določb 9. in 11. člena ZPP. Podana je tudi bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP saj je sodišče (v izreku) pritožbo zavrnilo, v obrazložitvi pa navaja, da tožnica nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.

5Tožnica je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo sodišče zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa oziroma jo kot neutemeljeno zavrne.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

7Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave in sodbo: s prvo je ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, v katerem je tožena stranka tožbeni zahtevek pripoznala, z drugo pa je zavrnilo višji tožbeni zahtevek. Zoper sodbo na podlagi pripoznave se tožena stranka ni pritožila. Glede pritožbe tožnice pa tožena stranka v nasprotju z dejansko vsebino obrazložitve izpodbijane sodbe uveljavlja nasprotje med izrekom drugostopne sodbe in njeno obrazložitvijo ter kršitev 346. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je namreč navedlo le, da tožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave, ima pa ga zoper zavrnilno sodbo. Zato je na podlagi prvega odstavka 250. člena ZPP pravilno obravnavalo laično pritožbo tožnice le v tem delu.

8Tožena stranka vlaga revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje. To pomeni, da je predmet revizijske presoje le pravnomočna sodba v delu, s katerim je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnice za priznanje pravic iz delovnega razmerja od 12. 11. do 12. 12. 2008. Zoper tako odločitev pa revizija tožene stranke ni dovoljena. Ker je bil tožbeni zahtevek tožnice meritorno zavrnjen, tožena stranka nima pravnega interesa za revizijo.

9Tožena stranka sicer le smiselno nasprotuje tudi sodbi sodišča druge stopnje glede stroškov postopka. Revizija v tem delu ni dovoljena. Revizija je dovoljena le glede odločitve o predmetu spora, to je o glavni stvari. O stranskih terjatvah revizija ni dovoljena, saj ZPP v drugem odstavku 39. člena izrecno določa, da se pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta, od katere je v premoženjskih sporih odvisna dovoljenost revizije, obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek.

10Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen v zvezi s 374. členom ZPP).